Court dismisses appeal as submitted documents fail to prove applicant identity matches land registry entries.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper dismissed the applicant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of her request to correct land registry data. The applicant submitted marriage records and inheritance documents to prove her identity as the registered owner, but the court found these documents insufficient to establish a reliable link between her and the person listed in the registry. Consequently, the court ruled that the applicant must provide additional evidence in a new proceeding to demonstrate her identity.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zemljiškem knjigu (ZZK-1); 160. člen ZZK-1: The court may not accept new facts or evidence in an appeal; if submitted documents fail to reliably prove the applicant's identity matches the registry entry, the correction request is rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Listine, ki jih je ponudila predlagateljica, ne omogočajo zanesljivega zaključka o identiteti lastnice.
[OBRAZLOŽITEV]
Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom z dne 19.10.2011 zavrnilo predlog za poočitbo podatkov o lastnici pri parcelah št. *2/0, 607/7, 151/0 in 152/0 k.o. R., ker je ocenilo, da priložene listine ne izkazujejo, da gre za isto osebo, kot je vpisana v zemljiški knjigi. Predlagateljičin ugovor proti taki odločitvi je bil z izpodbijanim sklepom z dne 25.11.2011 zavrnjen z enakim argumentom, torej da se podatki v predloženih listinah razlikujejo od zemljiškoknjižnih, poleg tega pa glede na vsebino predloga niti ne gre za postopek poočitve, temveč za odpravo napake, ki jo bo morala predlagateljica doseči na drugačen način.
Proti sklepu se pritožuje predlagateljica po pooblaščenki. Navaja, da je predlagala spremembo podatkov iz 24. člena ZZK-1, tako da se navede njen pravilni priimek, naslov in EMŠO. V zvezi s tem je predložila izpisek iz matičnega registra o sklenitvi zakonske zveze z novim priimkom M. in potrdilom o razvezi ter izpisek o sklenitvi nove zakonske zveze s priimkom M.I. Iz obeh izhaja ista EMŠO oziroma isti datum rojstva. Ko je bil njen predlog zavrnjen, je vložila ugovor, ki mu je priložila še zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige za parcelo št. 151, iz katerega je razvidno, da je bila vpisana pri tej parceli lastninska pravica M.E. na podlagi Sklepa o dedovanju z dne 20.4.1960, O1, ki se nahaja v zbirki listin in smrtovnico, iz katere izhaja, da je po zapustniku dedinja njegova vnukinja M.E., roj leta 1927. Zato pritožnica meni, da se je sodišče pri vpisu podatkov iz sklepa o dedovanju pri parceli št. 151 zmotilo in vpisalo napačen rojstni podatek dedinje – 28.8.1940 namesto 20.1.1927 in napačno hišno številko. To potrjuje tudi ugovoru priloženi družinski list. Meni da vsi ti podatki v zadostni meri izkazujejo, da gre pri vpisani imetnici lastninske pravice za isto osebo. Zatrjuje še, da predlog za poočitev sprememb osebnih podatkov zajema tudi pobudo stranke za uvedbo postopka poprave napake pri vpisu, ki ga mora sodišče izpeljati po uradni dolžnosti.
Pritožba ni utemeljena.
Predlagateljica je predlagala poočitev osebnih podatkov pri štirih parcelah, pri katerih je vknjižena v zemljiško knjigo lastninska pravica (v različnih deležih) v korist E. roj. R.M.. Pri dveh (*2/0 in 607/7) ni rojstnih podatkov lastnice, pri drugih dveh (151/0 in 152/0) je navedena drugačna EMŠO od predlagane. Naslov lastnice je v zemljiški knjigi prav tako drugačen od predlaganega (razen pri parceli št. 607/7).
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega, da listine, ki jih je ponudila predlagateljica, ne omogočajo zanesljivega zaključka o identiteti lastnice. Izpiska iz matičnega registra, na katerih temelji predlog, dokazujeta le spremembe v priimku predlagateljice, ki je rojena 20.01.1927, ne pa tudi, da je to ista oseba, ki je vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica parcel. Ugovoru priložene nadaljnje listine - smrtovnica in zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige, izkazujejo da naj bi bila dedinja po pok. A.R. tudi E.M., rojena leta 1927 iz Z., ki je po sklepu O1 podedovala parcelo št. 151. Vendar pa so rojstni podatki v zemljiški knjigi drugačni, prav tako tudi naslov. Celo če bi bilo mogoče skupaj s podatki družinskega lista napraviti zaključek, da so rojstni podatki E.M. in njen naslov pri parceli št. 151 v resnici drugačni, pa tega nedvomno ni mogoče zaključiti za vse štiri parcele, saj v zvezi z drugimi tremi predlagateljica ni pojasnila ničesar.
Čeprav predlagateljica v ugovoru ni bila prepričana, kje je prišlo do napake (izrazila je le domnevo, da se je to zgodilo ali pri vpisu sklepa o dedovanju v zemljiško knjigo ali pri kasnejšem usklajevanju podatkov), v pritožbenem postopku pa ni dovoljeno navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (160. člen ZZK-1), je pritožbeno sodišče preverilo še vsebino sklepa, ki
se nahaja v zbirki listin. V njem rojstni podatki E.M. niso navedeni, naslov je drugačen od vpisanega, sklep pa vsebuje le navedbo zemljiškoknjižnih vložkov brez parcelnih številk, ki bi omogočale preveriti, ali je predlagateljica podedovala sporne parcele.
Predlagateljica bo zato morala, če bo želela doseči predlagane poočitve (popravke), v novem postopku izkazati svojo identiteto na zanesljiv način (npr. z zgodovinskimi izpiski za podedovane ali drugače pridobljene parcele in drugimi listinami iz matičnih in drugih evidenc...).
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 2.odst. 161. člena ZZK-1).