Supreme Court rejects review application due to failure to define legal issue and state facts. Review request dismissed for lack of specificity and importance.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlagatelj ni opredelil pravnega vprašanja, izostala je natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka. Navaja, da iz vseh izvedenih dokazov jasno in nedvoumno izhaja, da so tla postala drsna zaradi nenadnega izliva fekalij, kar je bilo posledica iztrošenosti materiala, s tem pa so postala nevarna v smislu 149. člena Obligacijskega zakonika. Gre takorekoč za šolski primer, ko relativno nenevarna stvar postane zelo nevarna. To bi moralo upoštevati tudi sodišče, če pa ne razpolaga s strokovnim znanjem za ugotovitev navedenega, bi moralo postaviti izvedenca po 243.

členu Zakona o pravdnem postopku, ki bi izmeril drsnost na površini ob prisotnosti fekalij. V tem delu se zato izpodbijane sodbe ne da preizkusiti. V nadaljevanju predloga tožnik utemeljuje objektivno odgovornost zavarovanke tožene stranke in poudarja, da kakršenkoli (so)prispevek tožnika k nastali škodi ni bil dokazan. Sicer pa je podana tudi krivdna odgovornost. Iztrošenost materiala, ki je pripeljala do izliva vode in posledičnega zdrsa, je namreč opustitev zavarovanke, ki pomivalnega stroja ni kontrolirala. Glede na to so podani vsi elementi za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke, sodišče pa je nepravilno uporabilo materialno pravo ter posledično sprejelo popolnoma nelogičen zaključek, da gre pri tožnikovem padcu za nesrečno naključje.

Zato predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo ter nato spremeni izpodbijano sodbo in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Predlog ni popoln.

3. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V nadaljevanju zakon postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tako mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

Tem formalnim pogojem predlagatelj ni zadostil. V svoji vlogi namreč ni opredelil, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, prav tako je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Tožnik pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba druge stopnje napačna in se tako njegova vloga po vsebini približuje reviziji, kar samo po sebi ni razlog za njeno dopustitev. Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja in njegove pomembnosti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča, je namreč bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije.

Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.

4. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.