Appeal dismissed because defendant failed to notify appeal within eight days for summary judgment.

I. Pritožba tožene stranke se zavrže.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V postopku o gospodarskih sporih majhne vrednosti obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katera stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana le, če stranka v osmih dneh napove pritožbo. Zoper takšno sodbo se lahko pritoži le stranka, ki je napovedala pritožbo. Napoved pritožbe je torej procesna predpostavka za njeno dovoljenost.

Izostanek navedbe predpisov pomeni procesno kršitev, ki pa običajno ni bistvena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 35292/2008 z dne 17. 06. 2008 v 1. in 3. točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Proti navedeni sodbi je tožena stranka vložila ugovor (pravilno: pritožbo), v kateri potrjuje pravilnost sodbe sodišča prve stopnje in hkrati predlaga, da sodišče druge stopnje ponovno odloči o stroških postopka.

3. Tožeča stranka je pritožbo vložila iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni ali da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba tožene stranke je nedovoljena, pritožba tožeče stranke je neutemeljena.

O pritožbi tožene stranke:

6. V postopku o gospodarskih sporih majhne vrednosti obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katera stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, ZPP) izdana le, če stranka v osmih dneh napove pritožbo (sodba s skrajšano obrazložitvijo; prvi in tretji odstavek 496. člena ZPP). Zoper takšno sodbo (sodbo s polno obrazložitvijo) se lahko pritoži le stranka, ki je napovedala pritožbo (sedmi odstavek 496. člena ZPP). Napoved pritožbe je torej procesna predpostavka za njeno dovoljenost. Na podlagi podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sodbo s skrajšano obrazložitvijo prejela dne 09. 09. 2010, da v 8-dnevnem roku pritožbe ni napovedala in da je pritožbo vložila zoper sodbo s polno obrazložitvijo, ki je bila izdelana na pravočasno napoved pritožbe tožeče stranke. Ker tožena stranka pritožbe ni napovedala, napoved pritožbe pa je procesna predpostavka, jo je sodišče druge stopnje kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP).

O pritožbi tožeče stranke:

7. Sodbo v postopku v sporih majhne vrednosti (v postopku v gospodarskih sporih so to spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR – prvi odstavek 495. člena ZPP) je mogoče izpodbijati le zaradi kršitve bistvenih določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz tega sledi, da je dejanska podlaga sodbe tvori neizpodbitno podlago pritožbeni odločitvi in je nanjo sodišče druge stopnje vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili pogojno sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka v postavljenem roku treh dni preklicala, toženec pa o preklicu poravnave ni bil obveščen, zato je plačal znesek 116,63 EUR, kolikor se je s to poravnavo zavezal. Sodišče je s sodbo zahtevek tožeče stranke zato zavrnilo. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da izpodbijane sodbe, ki ne vsebuje določb predpisov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev sodbe mora obsegati navedbo zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katera je oprlo sodbo (četrti odstavek 324. člena ZPP). Izostanek navedbe predpisov tako pomeni procesno kršitev, ki pa običajno ni bistvena (1). Iz izpodbijane sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo iz razloga, ker je obveznost tožene stranke (dolžnika) zaradi izpolnitve prenehala. V skladu z določbo prvega odstavka 270. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, OZ) obveznost preneha, ko je izpolnjena. Iz izpodbijane sodbe je tako mogoče ugotoviti pravno podlago za zavrnitev zahtevka, zato izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti.

9. Tožeča stranka v pritožbi navaja še, da je s strani tožene stranke plačani znesek v višini 116,63 EUR dne 22. 06. 2010 vrnila (glavna obravnava se je zaključila dne 23. 06. 2010). Iz citirane določbe 458. člena ZPP izhaja, da je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izključen, zaradi česar tudi ni mogoče navajati novih dejstev in dokazov v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP. Pritožbene navedbe, da je tožeča stranka toženi dne 22. 06. 2010 vrnila plačani znesek, tako pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto.

10. Pritožba nadalje sodišču prve stopnje, ki ni ugodilo prošnji pooblaščenke tožeče stranke za preložitev naroka z dne 23. 06. 2010, očita odvzem pravice stranki do neposrednega izjavljanja in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Le okoliščine, ki bi utemeljile tudi vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev naroka, vendar to le ob predpostavki, da so opravičeni razlogi tudi izkazani (2). Merilo opravičenosti razlogov je pri pooblaščencih, ki so odvetniki strožje, saj je odvetništvo samostojna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot poklic (1. člen Zakona o odvetništvu, Ur.l. RS, št. 18/93, ZOdv). Ker gre za poklicno dejavnost, je merilo skrbnosti skrbnost dobrega strokovnjaka (6. člen OZ), kar je najvišja oblika skrbnosti. Iz podatkov iz spisa je mogoče razbrati, da je pooblaščenka tožeče stranke odvetnica A. F. prenesla pooblastilo za zastopanje na odvetnico D. R. (gre za t.i. substitucijo), slednja pa jo je dan pred narokom obvestila, da se naroka ne bo mogla udeležiti. Vendar je po prepričanju pritožbenega sodišča bistveno, da je pooblaščenka tožeče stranke odvetnica A. F. zagotovila novega substituta (odvetnico B. M.), ki je tudi pristopila na narok dne 23. 06. 2010, poleg tega pa pooblaščenka tožeče stranke nikjer ni izkazala, zakaj se naroka potem, ko je izvedela, da se odvetnica D. R. naroka ne bo mogla udeležiti, ni udeležila sama. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko naroka dne 23. 06. 2010 ni preložilo, ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Tožeča stranka v pravdi ni uspela, zato je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo tudi 3. točko izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 35292/2008 z dne 17.6.2008 glede odločitve o stroških izvršilnega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

12. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti stroške pritožbenega postopka.

14. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je v tej zadevi odločala sodnica posameznica.

(1) Prim. sklep II Ips 589/2001.

(2) Prim. A. Galič, Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, str. 469.