Appeal partially allowed; bankruptcy court ruling on debtor's income retention is void for vagueness.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the debtor's appeal against a first-instance bankruptcy ruling regarding income retention. The debtor argued the first court incorrectly calculated the minimum amount to remain for him and his two minor children under the Personal Insolvency Act. The court found the original decision legally void because it failed to define the specific income amount for the debtor and the precise support amounts for both children, rendering the ruling unintelligible.
Legislator headnote
AI generated389. člen ZFPPIPP; 339. člen ZPP: A bankruptcy court ruling specifying the amount of income to be retained by a debtor for personal and family support is void if it fails to define the specific monetary amounts for the debtor and each dependent child, rendering the decision unintelligible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 3. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Zahtevek dolžnika za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
[JEDRO]
Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je izdalo sledeči sklep:
„1. Ugotovi se, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom I. Č., rojenemu dne 00. 00. 19xx, davčna številka ..., stalni prejemki, ki jih stečajnemu dolžniku izplačuje L. K., d. d. (v nadaljevanju: izplačevalec), razen zneskov iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.
2. Izplačevalcu se naloži, da mora po prejemu tega sklepa zneske stalnih prejemkov stečajnega dolžnika, zmanjšane za zneske iz 3. in 4. točke tega izreka, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja M. M. Š., številka računa ..., odprt pri N. K. d.d..
3. Pri izterjavi po 2. točki izreka tega sklepa se prejemki za posamezni mesec zmanjšajo za znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in za dve osebi, ki ju mora dolžnik preživljati po zakonu, in sicer mladoletnega sina O. D. Č. (roj. 31. 07. 2005) in mladoletno hčer O. D. Č. (roj. 27. 10. 2002) po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne pomoči.
4. Pri izterjavi po 2. točki izreka tega sklepa se prejemki za posamezni mesec zmanjšajo tudi za morebitne zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.“
2. Proti 3. točki izreka se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da uveljavlja pritožbene razloge zmotne kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je med drugim opozoril, da je sodišče prve stopnje pri opredelitvi zneska, ki naj kot minimalen ostane stečajnemu dolžniku za preživljanje njega in njegove družine oziroma njegovih dveh mladoletnih otrok, očitno napačno interpretiralo določbe 389. člena ZFPPIPP in tako bistveno prenizko opredelilo znesek, ki naj bi se mesečno izplačeval stečajnemu dolžniku za preživljanje. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po določilu tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso med drugim tudi prejemki na podlagi plače, razen zneska:
1. v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost in
2. v primeru dolžnikove zakonske obveznosti preživljati mladoletne otroke v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
5. Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv. To pa je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 365. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
6. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje prejemke, ki ostanejo dolžniku, oblikovati tako, da niti za dolžnika niti za izplačevalca prejemkov na podlagi plače ne bo nobenega dvoma, katere zneske je treba nakazovati v dobro fiduciarnega računa stečajne upraviteljice in katere zneske dolžniku.
7. Zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče zavrnilo, saj nenazadnje ni jasno, od koga dolžnik zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka, glede na to, da se sam nahaja v stečajnem postopku.