Appeal dismissed; land registry entry upheld despite prior administrative decision revocation because final expropriation order remains valid.

Pritožba se zavrne ter se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Čeprav je bila razlastitvena odločba, na podlagi katere je bila opravljena sporna vknjižba, v upravnem sporu odpravljena, izbrisna tožba ni utemeljena, kajti tožnik je bil tudi v ponovljenem upravnem postopku razlaščen – tokrat dokončno in pravnomočno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikove zahtevke po izbrisni tožbi glede nepremičnin parc. št. 100/2, parc. št. 104/4, parc. št. 105/4, parc. št. 103/5, parc. št. 121/4, vse vl. Y, k.o. X. Nato je odločilo še o pravdnih stroških.

2. Proti sodbi vlaga pritožbo tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevku ugodi, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da sodba nima nikakršne obrazložitve glede dejstva, da je lastnina zemljišč, obravnavanih v postopku kot lastnina Republike Slovenije že bila vknjižena globoko v preteklosti. Sodba nima nobenih razlogov glede dopustnosti postopka za razlastitev v korist upravičenca, ki je v trenutku odločanja že lastnik konkretnih nepremičnin. Sodba tudi nima razlogov glede dejstva, da je bila lastninska pravica vpisana po odločbi, ki je bila kasneje razveljavljena. Ne strinja se s stališčem sodišča, da bi bil tožnik lahko uspešen le v primeru, če bi bila v ponovljenem postopku izdana odločba takšne vsebine, da na njeni podlagi vknjižba ne bi bila dovoljena. Odločitev v upravnem postopku in zlasti v sodnem postopku je po mnenju pritožnika popolna ignoranca ustavno pravnega upravičenja tožnika glede varovanja zasebne lastnine. Nobenega dvoma ni, da mu je bilo nepremično premoženje odvzeto na podlagi neobstoječe odločbe državnega organa. Pritožba se ukvarja tudi z vsebino samega razlastitvenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki. Ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Vpis lastninske pravice tožene stranke namreč (sedaj) ni materialnopravno neveljaven. Materialnopravna podlaga pridobitve lastninske pravice tožene stranke je po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah namreč dokončna in pravnomočna odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 02. 06. 2010, zoper katero tožnik s tožbo v upravnem sporu ni uspel.

6. Res je sicer, da je bila lastninska pravica vknjižena na podlagi upravne odločbe, ki je bila kasneje odpravljena. Vendar pa je bistvenega pomena to, da v ponovljenem postopku nazadnje ni bila izdana odločba takšne vsebine, da na njeni podlagi vknjižba ne bi bila dovoljena.

7. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, gre torej za primer, ko z izbrisno tožbo ni mogoče izpodbijati vknjižbe, ki je postala neveljavna šele po tem, ko je bila opravljena (3. alineja 2. točke 2. odstavka 243. člena ZZK-1 (1) oz. sedaj 3. alineja 4. točke 3. odstavka 243. člena ZZK-1C (2)). Bistveno namreč je, da tudi odločba v ponovljenem postopku predstavlja materialnopravno podlago za pridobitev lastninske pravice.

8. Navedena materialnopravna določba je namreč skladna z bistvom izbrisne tožbe – to pa je v varstvu pravic osebe, ki je bila z vknjižbo kršena. Do kršitve lastninske pravice tožnika pa v času izdaje izpodbijane sodbe ni moglo priti, kajti tožnik v času izdaje izpodbijane sodbe lastninske pravice več ni imel (je bil dokončno in pravnomočno razlaščen). Izbris sporne vknjižbe mu torej pri varstvu njegovih pravic ne bi mogel v ničemer koristiti.

9. Pritožbene trditve o servilnosti toženi stranki ter o domnevno napačnih odločitvah upravnih organov in sodišč, ne morejo biti upoštevne, saj nasprotujejo institutu pravnomočnosti le-teh.

10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o tem, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Edino odločilno dejstvo, na katerem gradi odločitev v izpodbijani sodbi, je, da v ponovljenem razlastitvenem postopku ni bila izdana takšna odločba, na podlagi katere sporna vknjižba (se pravi vpis lastninske pravice na ime tožene stranke) ne bi bila dovoljena. Vse ostalo je za odločitev v tej zadevi irelevantno.

11. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP (3)).

(1) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003).

(2) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 25/2011).

(3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s kasnejšimi spremembami).