Inheritance case dismissed where prepayment agreement overrides social assistance rules for estate distribution.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment, ruling that the lower court incorrectly applied inheritance law regarding social assistance. The deceased entered a prepayment agreement with the municipality, exchanging property rights for a difference between his pension and care costs, rather than receiving direct social aid. Consequently, the municipality is not entitled to claim reimbursement from the estate based on the nature of this contractual arrangement.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju 128. člen; Zakon o dedovanju 163. člen: Inheritance law provisions on social assistance do not apply when a prepayment agreement exists, as the estate must be distributed according to the contractual terms rather than social welfare status.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 128. člen ZD, ker pokojni R.D. od Občine G. in nato Občine C. ni prejemal pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, pač pa protidajatev za izročene nepremičnine.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščino pokojnega R.D. omejilo, ker je pokojni prejemal pomoč v obliki doplačevanja domske oskrbnine, in odločilo, da se zapuščina 1.564,45 EUR izroči Občini C., ki mu je pomoč dajala.
2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožila dedinja drugega dednega reda, sestra L.P., ki se zavzema, da se pokojnikova privarčevana žepnina porabi za stroške nagrobnega spomenika. Navaja, da je pokojni vso svoje premoženje prepustil Občini C., kar je vidno iz zemljiške knjige.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Občina G., pravna prednica Občine C., je 1. 8. 2006 s pokojnim R.D. sklenila pogodbo o preužitku, s katero se je R.D. zavezal na občino prenesti lastninsko pravico na svojih nepremičninah (štiri parcele v k.o. M.O.), občina pa se mu je zavezala plačevati razliko med njegovo pokojnino in stroški oskrbe v domu upokojencev. Preužitkar si je pridržal svoje dohodke za potrebno obleko, obutev, perilo, zdravstvene stroške ter priboljšek. Pogodba je bila uresničena.
5. Pogodba o preužitku je po 564. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dvostransko obvezna, odplačna in tvegana. Občina G. (in po njej Občina C., ki je po odcepitvi morala urediti premoženjska vprašanja) je z vknjižbo lastninske pravice pridobila plačilo za svoje protidajatve, zato ni upravičena iz zapuščine zahtevati povrnitve (dela) sredstev, ki jih je za pokojnega plačevala. Zaradi tvegane narave pogodbe o preužitku ni pomembno, kako sta pogodbeni stranki ocenjevali vrednost preužitka. Poleg tega sta zapisali, da je vrednost izgovorjenih pravic preužitka (to so dajatve občine) v celoti poračunana.
6. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 128. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ker pokojni R.D. od Občine G. in nato Občine C. ni prejemal pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, pač pa protidajatev za izročene nepremičnine. Pritožbeno sodišče je zato po 3. točki 365. člena ZPP, v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v odločanje sodišču prve stopnje, ki bo moralo ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči in katero premoženje sestavlja zapuščino.