Legislator Case Law & Legislation
Sklep X Ips 145/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.145.2012 AI generated

Supreme Court dismisses appeal for lack of burden of proof regarding significant legal issue or severe consequences.

Case Number Sklep X Ips 145/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's review of the first-instance judgment, ruling that the burden of proof for admissibility lies entirely with the reviewer. The appellant claimed the case involved a significant legal question and severe financial consequences due to the economic crisis but failed to provide specific legal arguments or concrete details. Consequently, the court held that vague assertions without precise legal grounds or substantiated evidence of severe hardship do not meet the statutory requirements for a review under the Administrative Dispute Resolution Act.

Legislator headnote

AI generated

2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1; 3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1: The burden of proving the admissibility of a review rests on the reviewer, requiring precise specification of the legal issue and concrete demonstration of severe consequences.

Keywords

AI generated
administrative dispute resolution review admissibility burden of proof significant legal issue severe consequences ZUS-1 Vrhovno sodišče

Cited Legislation

AI generated
2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1
3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1
89. člen ZUS-1

Cited Case Law

AI generated
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23.
Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008
2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2.
Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009
2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23.
Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009
2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17.
Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009
2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008
X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23.
X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008
2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4.
X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008
2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.
X Ips 535/2007
Supreme Court dismisses appeal as applicant failed to prove severe consequences from first-instance ruling.
X Ips 97/2009
Supreme Court dismisses appeal for lack of proof of severe consequences under administrative litigation law.
X Ips 428/2009
Supreme Court dismisses appeal for failure to specify violated ZBPP rule and prove severe consequences.
X Ips 477/2009
Supreme Court dismisses review due to failure to prove severe consequences or monetary threshold under ZUS-1. Review rejected for lack of evidence of severe consequences or monetary threshold under ZUS-1.
X Ips 168/2010
Supreme Court dismisses appeal as it raises no important legal issue and does not deviate from established case law.
X Ips 273/2010
Supreme Court rejects appeal for lack of severe consequences proof under administrative litigation law.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Zgolj s trditvijo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, ne da bi bilo to zastavljeno, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Z navedbo zneska 7.198,23 odmerjenega davka in navedbo, da že to samo po sebi pomeni zelo hude posledice za revidenta kot poslovni subjekt, še posebej v splošno znani ekonomski krizi, ko se podjetja borijo za preživetje, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja razloge iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Davčnega urada Ljubljana z dne 4. 7. 2008, s katero je bil revidentu dodatno odmerjen davek na dodano vrednost (DDV) za davčna obdobja junij, julij, september in oktober 2006 in davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) za leto 2006, oboje s pripadajočimi obrestmi, in obresti od neplačanih obrokov akontacije DDPO za leto 2007, vse skupaj 7.198,23 EUR. Ministrstvo za finance je z odločbo z dne 27. 6. 2011 revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo kot neutemeljeno.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. V obravnavani reviziji revident navaja, da gre „v konkretnem primeru za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče RS še ni odločalo“, vendar z ničemer ne pojasni, katero pomembno pravno vprašanje naj bi to bilo. To pomeni, da v prejšnjem odstavku opisanemu standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja ni zadostil.

7. Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V zvezi s tem navaja zgolj, da odmera v višini 7.198,23 eurov „že samo po sebi pomeni zelo hude posledice za tožečo stranko, kot poslovni subjekt, še posebej v splošno znani ekonomski krizi, ko se podjetja – tudi tožeča stranka – borijo za preživetje“ s čimer pa po presoji revizijskega sodišča zelo hudih posledic odločitve ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010), bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.