Legislator Case Law & Legislation
Sklep I G 1/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:I.G.1.2012 AI generated

Supreme Court suspends enforcement of insurance agency license revocation due to irreparable harm to the applicant.

Case Number Sklep I G 1/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia suspended the enforcement of the Agency for Insurance Supervision's decision to revoke the applicant's insurance agency license pending a final judgment. The applicant argued that revocation would cause immediate loss of income and job losses for employees, resulting in irreversible bankruptcy. The court granted the temporary order because the applicant demonstrated a high probability of such severe, non-recoverable damage, which outweighed the public interest in immediate enforcement.

Legislator headnote

AI generated

Article 32(2) of the Administrative Disputes Act; Article 281(2) of the Insurance Act: A court must suspend enforcement of an administrative act if the applicant proves that enforcement would cause them irreparable harm, provided the measure is proportionate and does not unduly prejudice the public interest.

Keywords

AI generated
temporary order suspension of enforcement irreparable harm insurance agency license administrative dispute proportionality principle irreversible damage

Cited Legislation

AI generated
Article 32(2) of the Administrative Disputes Act
Article 281(2) of the Insurance Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Izvršitev odločbe Agencije za zavarovalni nadzor z dne 12. 1. 2012 se zadrži do izdaje pravnomočne odločbe v tem postopku.

[JEDRO]

Posledica odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja je takojšen izpad dohodkov iz tega naslova ter izguba dela za večje število zaposlenih in zunanjih sodelavcev, v nadaljevanju pa tudi verjetno prenehanje obstoja tožeče stranke. Gre namreč za posledice, ki so dokončne in jih tudi v primeru uspeha tožeče stranke v upravnem sporu ne bi bilo mogoče odpraviti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka (Agencija) je z odločbo z dne 24. 11. 2011 (v nadaljevanju odločba o začetku postopka), zoper tožečo stranko začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Po končanem postopku je z odločbo z dne 12. 1. 2012 (v nadaljevanju odločba o odvzemu dovoljenja), odločila, da se tožeči stranki na podlagi 321. člena in sedme alineje šestega odstavka 238. člena Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar) odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, ki ga je izdala agencija z dne 9. 10. 2001 (2. točka izreka), ker je ugotovila da je tožeča stranka ponavljajoče kršila prvi odstavek 230. člena ZZavar s tem, ko so fizične osebe, zaposlene pri tožeči stranki, brez dovoljenja Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja v pregledovanem obdobju od meseca decembra leta 2010 do vključno meseca aprila leta 2011 v najmanj 500 primerih samostojno, brez prisotnosti zavarovalnega zastopnika z dovoljenjem Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, opravljale posle zavarovalnega zastopanja (1. točka izreka). Hkrati je tožeči stranki naložila plačilo pavšalnega nadomestila stroškov za opravljanje nadzora v višini 625,50 EUR (3. točka izreka).

2. Tožeča stranka s tožbo v postopku sodnega varstva izpodbija odločbi tožene stranke in sodišču predlaga, da ju odpravi. Skupaj s tožbo je tožeča stranka na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predlagala tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu zadrži izvršitev odločbe Agencije o odvzemu dovoljenja z dne 12. 1. 2012. V zahtevi je navedla, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe o odvzemu dovoljenja z dne 12. 1. 2012 nastala težko popravljiva oziroma nepopravljiva škoda, saj zavarovalno zastopanje predstavlja njeno glavno dejavnost, ki ji je z izpodbijano odločbo onemogočeno. Kot zavarovalno zastopniška družba sme storitve zavarovalnega zastopanja opravljati samo na podlagi dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja (prvi odstavek 227. člena ZZavar). Zavarovalno zastopanje je izključna dejavnost, zavarovalno zastopniška družba sme opravljati le omejen nabor drugih storitev kot dopolnitev te dejavnosti (236. člen ZZavar). Tožeča stranka se ukvarja z dejavnostjo zavarovalnega zastopanja, prihodke ustvarja z izvajanjem storitev zavarovalnega zastopanja na trgu. V letu 2009 je bila struktura prihodkov naslednja: 1.621.752,98 EUR zavarovalno zastopanje, 18.823,12 EUR vzajemni skladi, 34.537,42 EUR obresti, 48.629,04 EUR drugi prihodki in subvencije. V letu 2010 je bila struktura prihodkov naslednja: 1.648.552,08 EUR zavarovalno zastopanje, 18.548,97 EUR vzajemni skladi, 33.124,38 obresti, 171.155,17 EUR drugi prihodki (dokaz bilanci za leto 2009 in 2010). Opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja z 38 redno zaposlenimi delavci in s 4 pogodbeno zaposlenimi delavci, od teh je 36 zavarovalnih zastopnikov in 6 delavcev v režiji (dokaz – REK obrazec za december 2011). Z izvršitvijo odločbe o odvzemu dovoljenja bi ji nastala težko popravljiva oziroma nenadomestljiva škoda, saj bi ji bilo onemogočeno opravljanje dejavnosti, s katero ustvarja prihodke. Zato ne bi bila več zmožna poravnavati obveznosti in bi šla še pred odločitvijo sodišča v tej zadevi v postopek likvidacije oziroma stečaja, vsi zaposleni in pogodbeni delavci bi izgubili delo. Posledice izvršitve izpodbijane odločbe bi bile dokončne in jih tudi v primeru uspeha v postopku sodnega varstva ne bi bilo mogoče odpraviti.

3. Sodišče je tožbo skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe vročilo toženi stranki. Tožena stranka ni odgovorila na zahtevo za izdajo začasne odredbe, odgovor na tožbo pa bo, kot je sporočila, poslala v zakonitem roku.

4. Predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljen.

5. Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki se na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar smiselno uporablja za postopek sodnega varstva proti odločbam Agencije, če ni z ZZavar določeno drugače, sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe se presoja le njena utemeljenost glede na navedene zakonsko določene pogoje.

6. Začasna odredba predstavlja nujni ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjenih zakonskih pogojih začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda za njo težko popravljiva.

7. Kot izhaja iz navedb in dokazov, ki jih je tožeča stranka priložila zahtevi za izdajo začasne odredbe, zavarovalno zastopanje predstavlja njeno glavno dejavnost, izpad prihodkov iz tega naslova pa družbi onemogoča preživetje. Posledica odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja je takojšen izpad dohodkov iz tega naslova ter izguba dela za večje število zaposlenih in zunanjih sodelavcev, v nadaljevanju pa tudi verjetno prenehanje obstoja tožeče stranke. Gre namreč za posledice, ki so dokončne in jih tudi v primeru uspeha tožeče stranke v upravnem sporu ne bi bilo mogoče odpraviti.

8. Upoštevaje navedeno je Vrhovno sodišče presodilo, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 za odložitev izvršitve odločbe o odvzemu dovoljenja z dne 12. 1. 2012. Tožeča stranka je po presoji Vrhovnega sodišča izkazala verjeten nastanek težko popravljive škode, ob upoštevanju načela sorazmernosti pa je sodišče tudi ocenilo, da izdana začasna odredba ne bo prizadela javne koristi.

9. Ker so v obravnavani zadevi izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe (drugi odstavek 32. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 281. člena ZZavar), je Vrhovno sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo.