Legislator Case Law & Legislation
sodba I U 355/2012 ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.355.2012 AI generated

Administrative court allows appeal against free legal aid termination, ruling organ erred by skipping required lawyer release procedure.

Case Number sodba I U 355/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of the Republic of Slovenia allowed the plaintiff's appeal, setting aside the Labor and Social Court's decision to terminate free legal aid. The plaintiff had been granted aid for a labor dispute, but the assigned lawyer submitted a proposal for release after discovering the employment contract was voided and the job was fictitious. The court found the lower organ erred by applying Article 42 of the Act on Free Legal Aid instead of Article 30, which governs lawyer releases without prior investigation. Consequently, the court ordered the lower organ to retry the case using the correct legal procedure.

Legislator headnote

AI generated

Article 30 of the Act on Free Legal Aid; Article 42 of the Act on Free Legal Aid: When a lawyer proposes release from free legal aid, the competent organ must follow the procedure in Article 30 and cannot unilaterally terminate aid based on changed circumstances under Article 42 without a prior investigative process.

Keywords

AI generated
free legal aid termination lawyer release procedure Article 30 ZBPP Article 42 ZBPP administrative review procedural error fictitious employment

Cited Legislation

AI generated
Article 30 of the Act on Free Legal Aid
Article 42 of the Act on Free Legal Aid
Article 24 of the Act on Free Legal Aid
Article 64 of the Administrative Dispute Resolution Act
Article 10 of the Act on Court Fees
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 18/2012 z dne 14. 2. 2012 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

[JEDRO]

Organ za brezplačno pravno pomoč mora, ko dobi predlog odvetnika za njegovo razrešitev, postopati v skladu s 30. členom ZBPP in ne v skladu z 42. členom ZBPP, kot je to storil v obravnavanem primeru.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Bpp) Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani odločila, da se ugotovi, da tožniku kot upravičencu do Bpp z dnem izdaje te odločbe preneha upravičenost do Bpp. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožniku z odločbo Bpp 18/2012 z dne 12. 1. 2012 odobrena Bpp za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje ter vročitev sodne odločbe v individualnem delovnem sporu na prvi stopnji zoper delodajalca A. d.o.o., zaradi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik izpolnjeval finančne pogoje za odobritev Bpp, prav tako je menilo, da izpolnjuje pogoje iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kar pomeni, da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za tožnikov socialno-ekonomski položaj. Dne 9. 2. 2012 je dodeljeni odvetnik poslal sodišču pisno obrazloženo mnenje s predlogom za razrešitev, v katerem je navedel, da v zadevi, v kateri je bila tožniku dodeljena Bpp, ni razumno in smiselno vložiti tožbe oziroma sprožiti sodnega spora. Dodeljeni odvetnik je namreč opravil poizvedbe pri delodajalcu, zoper katerega je tožnik želel vložiti tožbo in ugotovil, da je bila pogodba o zaposlitvi sporazumno razveljavljena 29. 10. 2011, tožnik pa s tem dnem odjavljen iz zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je tožnik odvetniku povedal, da pri temu delodajalcu ni nikoli delal, da sploh ni bilo mišljeno, da bi tam kdaj delal in je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena izključno zaradi zdravstvenega zavarovanja. Odvetnik je na podlagi navedenega ocenil, da je šlo v konkretnem primeru za fiktivno delovno razmerje, zaradi česar vložitev tožbe zaradi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja sploh ne bi bila smiselna.

2. Glede na ugotovitve odvetnika oziroma izvajalca Bpp, da tožnik sploh ni bil v realnem delovnem razmerju s podjetjem A. d.o.o., oziroma da je bila pogodba o zaposlitvi sporazumno razveljavljena že dne 29. 10. 2011, je strokovna služba za Bpp po uradni dolžnosti v skladu s prvim odstavkom 42. člena ZBPP pričela postopek ugotavljanja upravičenosti do Bpp. Na podlagi navedenega dopisa odvetnika je namreč ugotovljeno, da so po odobritvi Bpp nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do Bpp. Zadeva, za katero tožnik prosi za Bpp, se je izkazala za očitno nerazumno in brez verjetnega izgleda za uspeh. V zadevi ne bi bilo razumno začeti postopka, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (24. člen ZBPP). Zato je sodišče v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZBPP po uradni dolžnosti ugotovilo, da tožniku z dnem izdaje te odločbe preneha upravičenost do Bpp.

3. Iz tožnikove laične tožbe izhaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Navaja, da ni podpisal sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi in meni, da mu ni zakonito prenehalo delovno razmerje. Predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter tožniku vrne Bpp. Hkrati prosi, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

4. Organ za Bpp v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe in vztraja pri izpodbijani odločitvi. Sklicuje se na razloge, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da tožnik v zadevi, za katero prosi za Bpp, nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar naj ne bi bilo razumno začeti sodnega postopka. Glede na takšne ugotovitve je pravilna odločitev, da tožniku preneha upravičenost do Bpp.

5. Tožba je utemeljena.

6. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 42. člena ZBPP. Iz slednjega izhaja, da strokovna služba za Bpp začne postopek ugotavljanja upravičenosti do Bpp po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do Bpp, ker upravičenec ni več upravičen do Bpp ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike Bpp (1. odstavek 42. člena ZBPP). Iz drugega odstavka 42. člena ZBPP izhaja, da strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za Bpp izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do Bpp ali določi drug obseg oziroma obliko Bpp (neupravičeno prejeta Bpp). Po presoji sodišča pa v konkretni zadevi ne gre za to situacijo.

7. V predmetni zadevi je bila tožniku najprej odobrena Bpp z odločbo z dne 12. 1. 2012 in za nudenje Bpp določen odvetnik, ki pa je podal predlog za svojo razrešitev. Tak primer ureja 30. člen ZBPP, ki določa, da če odvetnik zaradi opravičljivih razlogov ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči, na napotnici iz 39. člena tega zakona navede poleg svojega imena in priimka še razlog, zaradi katerega ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči (tretji odstavek 30. člena ZBPP). O utemeljenosti razlogov odloča pristojni organ za Bpp po predhodnem mnenju Odvetniške zbornice Slovenije oziroma Notarske zbornice Slovenije, ki je obvezujoče (četrti odstavek 30. člena ZBPP). Iz petega odstavka 30. člena ZBPP pa izhaja, da ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko odvetnik odkloni izvajanje pravne pomoči iz prvega odstavka 36. člena tega zakona (nujna Bpp) le iz razlogov, na katere ne more vplivati. V tem primeru o tem takoj obvesti pristojni organ za Bpp. O utemeljenosti razlogov odloča pristojni organ za Bpp brez predhodnega mnenja iz četrtega odstavka.

8. V konkretni zadevi bi pristojni organ za Bpp, potem ko je s strani za Bpp določenega odvetnika dobil predlog za njegovo razrešitev, moral postopati v skladu s citiranimi določbami 30. člena ZBPP. Po mnenju sodišča je napačno zaključil, da so nastopile okoliščine iz 42. člena ZBPP, zaradi katerih naj bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do Bpp. Z izpodbijano odločbo je nato odločil, da tožniku preneha upravičenost do Bpp, ker naj bi bila zadeva očitno nerazumna in brez verjetnega izgleda za uspeh (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

9. Kot pojasnjeno, takšno postopanje organa ni pravilno in pomeni napačno uporabo materialnega prava. Pristojni organ za Bpp ni imel po mnenju sodišča podlage, da je razloge, ki jih je v svojem predlogu za razrešitev navedel odvetnik, presojal v smislu spremenjenih okoliščin iz 42. člena ZBPP ter nadalje v smislu presojanja nerazumnosti zadeve. Pri tem sodišče še pripominja, da bi, tudi v primeru, da bi obstojali razlogi in bila podana pravna podlaga za odločanje na podlagi 42. člena ZBPP (za kar pa kot rečeno v obravnavani zadevi ne gre), bil zaključek o nerazumnosti zadeve lahko le rezultat predhodno izpeljanega ugotovitvenega postopka, v katerem bi morala biti stranki dana možnost, da se o tem izjavi (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

10. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu za Bpp v ponoven postopek.

11. Tožnik je že po samem zakonu oproščen plačila sodnih taks (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah), zato sodišče ni odločalo o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks