Legislator Case Law & Legislation
sodba II U 21/2012 ECLI:SI:UPRS:2012:II.U.21.2012 AI generated

Court dismisses legal aid claim when self-employed loss is calculated at 75% of gross minimum wage.

Case Number sodba II U 21/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's request for legal aid and fee waiver in bankruptcy proceedings. The defendant agency calculated the plaintiff's income based on a declared gross monthly salary of 748.10 EUR, resulting in a net income exceeding the statutory threshold for aid eligibility. The court ruled that under the relevant regulations, when a business operator incurs a loss, their income for social benefit purposes must be deemed as 75% of the gross minimum wage, thereby validating the agency's decision.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP); Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti: Če nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za ugotavljanje pravic do socialno varstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75 %.

Keywords

AI generated
legal aid eligibility self-employed income business loss calculation minimum wage percentage bankruptcy proceedings social benefits threshold administrative review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

V primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za potrebe ugotavljanja pravic do socialno varstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75 %.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila stroškov predujma v postopku osebnega stečaja. V svoji obrazložitvi se sklicuje na določbe 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotovila je, da je tožnik kot samostojni podjetnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje priglasil bruto mesečne plače v višini 748,10 EUR, tako da njegov neto mesečni prejemek, ob upoštevanju obračuna prispevkov za socialno varnost, znaša 462,31 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve in ki znaša 230,61 EUR, dvakratnik torej 461,22 EUR.

Tožnik v tožbi navaja, da se s takšno odločitvijo ne strinja. Tožena stranka je upoštevala priglašene bruto mesečne osnove in na podlagi le-teh ugotovljeni neto mesečni prejemek, ki pa v resnici ne obstaja, saj plače ne prejema. Zadnje nakazilo iz naslova prihodkov svoje dejavnosti je prejel 3. 5. 2010. Od tedaj dalje ni bil zmožen poravnavati obveznosti iz naslova davkov in prispevkov. Na dan 30. 11. 2011 njegove obveznosti iz naslova dejavnosti znašajo 6.276,00 EUR. Poslovni račun ima že več mesecev blokiran, osebni transakcijski račun ima zaprt, bremeni pa ga še obveznost do banke po kreditni pogodbi št. 80912597152. Ker ne najde druge zaposlitve, nima druge možnosti za rešitev kot vložiti predlog za stečaj.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP).

Finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavlja na podlagi prejemkov in premoženja prosilca in njegovih družinskih članov. Šteje se, da je finančni pogoj izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca oziroma njegovih družinskih članov ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). V skladu s 30. členom Zakona o socialnem varstvu (ZSV) se dohodek iz dejavnosti, iz katerih je davčni zavezanec po predpisih o dohodnini dolžan plačevati dohodek od dohodkov iz dejavnosti, pri ugotavljanju lastnega dohodka šteje v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Navedeni Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Pravilnik) v 5. členu določa, da se za posameznika, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči in je dejavnost šele začel opravljati, kot mesečni dohodek iz dejavnosti šteje minimalna plača, znana na dan vložitve vloge, zmanjšana za akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Navedeni Pravilnik tako ni v nasprotju z določbami ZSVarPre, ki kriterije za ugotovitev dohodka razširja tudi na posameznika, ki ima pri opravljanju svoje dejavnosti izgubo. ZSVarPre tako v svojem 15. členu glede dohodkov iz dejavnosti določa, da če je upravičenec šele začel opravljati dejavnost ali če je njegov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače. To pomeni, da se v primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, za potrebe ugotavljanja pravic do socialno varstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75 %.

Po presoji sodišča je zato odločitev tožene stranke, glede na spisovne podatke pravilna, ker je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnikov mesečni dohodek presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (461,22 EUR). Glede na navedeno tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno.