Legislator Case Law & Legislation
sodba IV U 215/2011 ECLI:SI:UPRS:2011:IV.U.215.2011 AI generated

Administrative court dismisses appeal against rejection of exceptional free legal aid due to unproven medical expense claims.

Case Number sodba IV U 215/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the administrative body's rejection of her request for exceptional free legal aid. The plaintiff argued she met the criteria by citing unpaid medical premiums and hospitalization costs, but failed to provide specific evidence or receipts for these expenses. The court ruled that without documented proof of out-of-pocket medical costs directly linked to her disability, the statutory conditions for exceptional aid were not met.

Legislator headnote

AI generated

22. člen ZBPP; Exceptional free legal aid is granted only when medical expenses are proven, unpaid by mandatory insurance, and necessary due to disability, as mere assertions without specific documentation do not satisfy the statutory requirements.

Keywords

AI generated
free legal aid exceptional aid medical expenses financial means test burden of proof administrative review disability status

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazala, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njene stopnje invalidnosti ali njene druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Med te stroške namreč znesek premije za zavarovanje v višini 24,62 EUR ne sodi, ostalih stroškov, ki bi nastali v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, pa tožnica ni ne specificirala ne izkazala z listinami.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z odločbo Bpp 1519/2011, zavrnila vlogo A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. V okviru ugotavljanja, ali so izpolnjeni pogoji Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04, s spremembami-v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev BPP je upoštevala podatek, da prosilka živi sama in da prejema pokojnino, ki od aprila 2011 znaša 472,22 EUR mesečno. Tožena stranka je prosilko 27. 8. 2011 seznanila, da njen mesečni povprečni dohodek presega z zakonom določen cenzus, seznanila pa jo je tudi s pogoji za dodelitev izjemne BPP, v skladu z določilom 22. člena ZBPP. Sodišče je prosilko pozvalo, da v roku 8 dni od prejema dopisa navede okoliščine za dodelitev izjemne BPP in predloži dokazila. Po proučitvi dne 29. 8. 2011 posredovanih dokazil je tožena stranka ugotovila, da prosilka zatrjuje obstoj finančnih obveznosti in sicer stroškov v zvezi s plačilom premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v višini 24,62 EUR, ki pa jih ni mogoče upoštevati pri preračunu cenzusa za dodelitev BPP, saj zakon tovrstnih izjem ZBPP ne predvideva. Prav tako se je prosilka pavšalno sklicevala na obstoj izrednih stroškov v zvezi z zdravljenem v bolnišnici B., ki niso kriti iz naslova dodatnega zdravstvenega zavarovanja, teh zatrjevanih stroškov pa ni specificirala. Glede na navedeno je tožena stranka zaključila, da prosilka v obravnavanem primeru ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP. Ker torej mesečni dohodki prosilke presegajo z zakonom določeni cenzus, ni upravičena do dodelitve BPP, zato je organ za BPP njeno vlogo kot neutemeljeno zavrnil. V presojo, ali prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, se tožena stranka zato ker prosilka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ni spuščala.

Prosilka odločitvi tožene stranke oporeka. Poudarja da je invalidska upokojenka in meni, da je ugotovitev da presega cenzus za 11 EUR neutemeljena. Gre za vsoto, s katero si ne more privoščiti ničesar. Navaja tudi, da ima psihične težave, sedaj se nahaja v C. na psihiatriji, sprašuje pa se kje bo, če bo deložirana na cesto, od česa bo živela in kje. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe, saj 2500 EUR rabi za založitev strokov stečajnega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za odobritev redne BPP. Pri tem se upoštevajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno. Ta tako od 1. 7. 2011 znaša 230,61 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2011 – Uradni list RS, št. 57/2011, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, Uradni list RS, št. 114/2006).

Podatki priloženega upravnega spisa izkazujejo, da tožnica živi sama in da je v zadnji treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela pokojnino v višini 1.416,66 EUR neto, torej povprečno 472,22 EUR mesečno. To so tudi podatki, ki jih je tožena stranka upoštevala pri ugotovitvi, da je prosilkin mesečni dohodek presegel z zakonom določeni cenzus. Z navedeno ugotovitvijo sodišče v celoti soglaša, kar nadalje pomeni tudi, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni (finančni pogoj) za dodelitev BPP. Na drugačno odločitev pa ne more vplivati ugotovitev, da gre za preseganje cenzusa v znesku 11 EUR, saj drugačne razlage določbe drugega odstavka 13. člena ZBPP, kot jo je v izpodbijani odločbi zavzela tožena stranka, zakon ne dovoljuje.

Po presoji sodišča pa je tožena stranka pravilno presodila tudi podatek, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za odobritev izjemne BPP, ki so določeni v 22. členu ZBPP. Izjemna BPP se namreč lahko dodeli, če lastni dohodek prosilca ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev BPP med drugim utemeljena z zdravstvenim stanjem prosilca. Šteje se, da je prošnja za izjemno BPP utemeljena iz zdravstvenih razlogov, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje (tretji odstavek 22. člena ZBPP). Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno presodila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazala, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njene stopnje invalidnosti ali njene druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Med te stroške namreč znesek premije za zavarovanje v višini 24,62 EUR ne sodi, ostalih stroškov, ki bi nastali v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, pa tožnica ni ne specificirala, ne izkazala z listinami.

Ker tožnica v tožbi ne navaja razlogov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev sodišča, je sodišče tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, ZUS-1) zavrnilo.