Administrative court dismisses appeal because plaintiff failed to prove standing as a party in the original permit proceedings.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik ne more izkazati udeležbe v postopku z dokazi, ki so datirani v času, ko zahteva za izdajo predmetnih vodnih dovoljenj sploh še ni bila vložena.

[OBRAZLOŽITEV]

Ministrstvo za okolje in prostor je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnika za odpravo delnih vodnih dovoljenj Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35529-21/2005-25 z dne 27. 12. 2007 in št. 35529-40/2005-2 z dne 21. 10. 2008, ki sta bili izdani stranki A. V obrazložitvi svoje odločitve navaja, da lahko po 1. odstavku 275. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločbo po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi pristojni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca in inšpektorja. Ker tožnik ni bil stranka postopka delnih vodnih dovoljenj, katerih odpravo zahteva, je bilo treba njegov predlog zavreči. Dodaja še, da je za odločanje o obnovi postopka izdaje delnih vodnih dovoljenj pristojen organ, ki ju je izdal.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ni res, da ni bil stranka v postopku izdaje vodnih dovoljenj, katerih odpravo zahteva. Iz spisa zadeve je razvidno, da je bil v predmetnem postopku stranka. To je razvidno iz predloga za razširitev postopka z dne 2. 2. 2000, poziva na dopolnitev vloge št. 355-07-8/00 z dne 14. 2. 2000, vabila na obravnavo in ogled z dne 1. 6. 1999 in zapisnika z dne 8. 7. 1999. Tožniku kot stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za zakonito odločbo. Gre za kršitev načela zaslišanja strank. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži, da je dolžna tožniku „povrniti stroške izvršilnega in tega pravdnega postopka“ v 15 dneh po izdaji prvostopne sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamuda dalje, do plačila.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo zoper upravno odločbo, ki ga je mogoče uveljavljati le ob pogojih, določenih z zakonom.

Po 1. odstavku 275. člena ZUP lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da se podani razlogi za odpravo ali razveljavitev. Odločbo pa lahko odpravi oziroma razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca ali inšpektorja.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnik upravičen predlagati odpravo delnih vodnih dovoljenj Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35529-21/2005-25 z dne 27. 12. 2007 in št. 35529-40/2005-2 z dne 21. 10. 2008 po nadzorstveni pravici. Odgovor na sporno vprašanje je odvisen od dejstva, ali je bil tožnik stranka v postopku izdaje izpodbijanih delnih vodnih dovoljenj, saj lahko po citiranem 1. odstavku 275. člena ZUP predmetno izredno pravno sredstvo poleg navedenih organov predlaga le stranka. Tožnik navedbo, da je bil stranka v navedenih postopkih, dokazuje s predlogom za razširitev postopka z dne 2. 2. 2000, pozivom za dopolnitev vloge št. 355-07-8/00 z dne 14. 2. 2000, vabilom na obravnavo in ogled z dne 1. 6. 1999, zapisnikom z dne 8. 7. 1999 in predlaganim vpogledom v spis toženke št. 355-07-8/00. Ker pa iz izpodbijanih delnih vodnih dovoljenj izhaja, da je stranka A. podala zahtevo za izdajo predmetnih delnih dovoljenj v letu 2005 in iz njih ne izhaja, da bi bil tožnik stranka v tem postopku in mu delna vodna dovoljenja tudi niso bila vročena, sodišče ocenjuje tožnikov ugovor, da je bil stranka v predmetnem postopku, za neizkazan. Vsi dokazi, ki jih je tožnik predložil tožbi, so datirani v času, ko zahteva za izdajo predmetnih vodnih dovoljenj sploh še ni bila vložena. Ker torej tožnik ni izkazal, da je bil stranka v postopku izdaje predmetnih delnih dovoljenj, je organ ravnal pravilno, ko je njegovo vlogo zavrgel, saj ni bila vložena po upravičeni osebi.

Pravilno je tudi stališče toženke, da je za odločanje o obnovi postopka izdaje delnih vodnih dovoljenj pristojen organ, ki je vodni dovoljenji izdal, to je v obravnavanem primeru prvostopenjski upravni organ. Slednjemu je drugostopenjski organ po 3. odstavku 281. člena ZUP z dopisom z dne 26.3.2010 predlagal, da v smislu določila 1. odstavka 261. člena ZUP po uradni dolžnosti odloči o obnovi postopka izdaje izpodbijanih delnih vodnih dovoljenj, saj je presodil, da verjetno obstoji obnovitveni razlog za obnovo navedenih postopkov po 9. točki 260. člena ZUP.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zavrnitev tožbe vsebuje tudi odločitev o stroških, ki jih tožnik uveljavlja (4. odstavek 25. člena ZUS-1).