Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII DoR 142/2011 ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.DOR.142.2011 AI generated

Supreme Court allows review regarding workers' severance pay exemption from social security deductions before July 2010.

Case Number Sklep VIII DoR 142/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted a review of a labor dispute concerning severance pay deductions. The lower courts ruled that workers dismissed due to incapacity were entitled to full severance without social security contributions, citing a Constitutional Court decision. The opposing party argued this deviated from established precedent and questioned the retroactive application of the Constitutional ruling and the court's jurisdiction. The court found the review admissible because the lower courts' decision diverged from Supreme Court practice on this significant legal issue.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 367. a; ZPP 367. c: The Supreme Court may permit a review when the second-instance decision deviates from Supreme Court practice regarding a legal question of significant importance for legal certainty, uniform application of law, or the development of law through judicial practice.

Keywords

AI generated
severance pay exemption social security deductions retroactive application review admissibility uniform judicial practice labor dispute Constitutional Court ruling

Cited Legislation

AI generated
ZPP 367. a
ZPP 367. c
ZPP 339. 1
ZPP 339. 2
ZPSV 3. 3
ZUstS
ZDavP-2

Cited Case Law

AI generated
U-I-214/09
Glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-214/09 in Up 2988/08 z dne 8.
Up 2988/08
Glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-214/09 in Up 2988/08 z dne 8.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bilo delovno razmerje odpovedano iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010, pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bilo delovno razmerje odpovedano iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010, pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je dne 2. 11. 2010 vložil tožbo in zahteval izplačilo 2.488,98 EUR iz naslova premalo izplačane odpravnine, ki mu je bila izplačana v posledici odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 3. 7. 2009. Zadnji obrok odpravnine mu je bil izplačan 18. 2. 2010.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo in toženi stranki naložilo izplačilo vtoževanega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2010 do plačila. Ugotovilo je, da je tožena stranka vtoževano razliko odvedla kot prispevek za socialno varnost na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV, Ur. l. RS, št. 5/96 in nadaljnji). Glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-214/09 in Up 2988/08 z dne 8. 7. 2010 (z začetkom učinkovanja od 31. 7. 2010), ki je ugotovila neskladje navedene določbe z Ustavo, je presodilo, da je tožnik upravičen do odpravnine brez odvoda prispevkov za socialno varnost in utemeljeno zahteva izplačilo razlike od tožene stranke (nekdanjega delodajalca). Ker tožnik ne zahteva vračila prispevkov od stranskega intervenienta, ne gre za davčni upravni postopek.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Stranski intervenient na strani tožene stranke je vložil predlog za dopustitev revizije, ker meni, da izpodbijana odločitev odstopa od enotne prakse Vrhovnega sodišča, kaže pa tudi na neenotno sodno prasko sodišč druge stopnje, gre pa tudi za odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse. Navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje veljavnosti in morebitne retroaktivne uporabe odločbe Ustavnega sodišča o ugotovitvi neskladnosti določbe zakona z Ustavo, ki ima lahko za državni proračun oziroma sklade socialnih zavarovanj ter sisteme zagotavljanja socialnega varstva velike denarne posledice, saj bi ob uveljavitvi pravne razlage, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, morali delodajalci nekdanjim zaposlenim, ki so jim odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, izplačati še razliko v odpravnini, njihovo povračilo pa bi zahtevali od predlagatelja.

Nadalje meni, da sta sodišči v nasprotju z obstoječo sodno prakso odgovorili na dve vprašanji. In sicer: ali se pravni učinki odločbe Ustavnega sodišča U-I-214/09 in Up 2988/08 z dne 8. 7. 2010 raztezajo tudi na utemeljenost zahtevkov delavcev za vrnitev odvedenih prispevkov za socialno varnost od odpravnin po tretjem odstavku 3. člena ZPSV, do katerih so bili upravičeni na podlagi odločb delodajalcev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki so postale dokončne in pravnomočne ter prispevek odveden še pred izdajo navedene Ustavne odločbe (gre za vprašanje retroaktivne veljave ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča in s tem pravilne uporabe določb Zakona o Ustavnem sodišču – ZUstS, Ur. l.

RS 64/07). Drugo vprašanje, ki ga izpostavi, pa je ali imajo delavci, ki jim je bila odpravnina izplačana še pred izdajo navedene Ustavne odločbe pravico zahtevati plačilo odvedenega prispevka od delodajalca v individualnem delovnem sporu, oziroma ali gre v tem primeru za vrnitev odvedenega prispevka po odločbah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06), o katerem se odloča v upravno-davčnem postopku in je zanj pasivno legitimiran predlagatelj (gre za vprašanje sodne pristojnosti in pasivne legitimacije na strani tožene stranke).

Meni, da sta sodišči nepravilno uporabili materialno pravo ter bistveno kršili določbe pravdnega postopka iz prvega odstavka in tretje točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji).

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je predlog delno utemeljen in revizijo na podlagi prvega odstavka 367. a člena dopustilo glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Druge navedbe predlagatelja glede na vsebino tega delovnega spora za odločitev o predlogu pravno niso pomembne.