Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII Ips 211/2011 ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.IPS.211.2011 AI generated

Supreme Court dismisses appeal in labor dispute where employee claims unlawful termination and severance pay.

Case Number Sklep VIII Ips 211/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the employee's appeal against a second-instance judgment ordering the employer to pay severance and damages. The lower courts found the employee's summary dismissal lawful, entitling them to statutory compensation, while the employer argued the dismissal was untimely and lacked legal grounds. The court ruled that such disputes remain property rights cases where appeals are only permitted if the disputed amount exceeds 40,000 EUR, a threshold not met here.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih razmerjih; Zakon o delovnih in socialnih sodiščih; Zakon o pravdnem postopku: Disputes over severance and damages arising from an employee's summary dismissal constitute property rights cases where appellate review is barred unless the disputed value exceeds the statutory minimum.

Keywords

AI generated
summary dismissal severance pay damages claim appellate review property rights dispute statutory threshold labor law procedure

Cited Legislation

AI generated
2nd paragraph of Article 112 of the Employment Relations Act
Article 31 of the Act on Labor and Social Courts
Article 367 of the Act on Civil Procedure
Article 367a of the Act on Civil Procedure
Article 374 of the Act on Civil Procedure
Article 377 of the Act on Civil Procedure
Article 155 of the Act on Civil Procedure

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

[JEDRO]

Vprašanje zakonitosti oz. nezakonitosti izredne odpovedi delavca v zvezi z zahtevkom za plačilo odpravnine in odškodnine pomeni le eno od pomembnih pravnih vprašanj v takšnem sporu, ki ostaja spor o premoženjski pravici.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožnici plača odpravnino v višini 6.881,00 EUR, odškodnino v višini 764,61 EUR ter stroške postopka. Ugotovilo je, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice zakonita, zaradi česar je le-ta na podlagi drugega odstavka 112. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

2. Sodišče druge stopnje, ki se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami ter s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je revizijo zoper drugostopenjsko pravnomočno sodbo vložila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je revizija dovoljena, saj sta pravici do odpravnine in odškodnine neločljivo povezani z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi oz. s prenehanjem delovnega razmerja. Zatrjuje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice nezakonita, saj ne le, da ni bil podan zakonski razlog za takšno odpoved, temveč je bila le-ta podana po poteku materialnih prekluzivnih rokov. Sodišči nižje stopnje tudi nista presojali obstoja pogoja, da ob upoštevanju okoliščin in interesov obeh strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Predmet tega spora sta denarna zahtevka, zato revident neutemeljeno navaja, da gre za spor o prenehanju delovnega razmerja oziroma spor o pravicah, ki sta tudi pri opredelitvi narave spora po 31. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) neločljivo povezani z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi – tako da bi šlo v bistvu le za del spora o prenehanju delovnega razmerja po 2. točki 31. člena ZDSS-1. Kadar poda delavec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, delodajalec zoper slednjo nima pravnega varstva (1). V sporu, v katerem delavec zahteva plačilo odpravnine in odškodnine po drugem odstavku 112. člena ZDR, lahko delodajalec zgolj ugovarja, da sta denarna zahtevka zaradi nezakonite izredne odpovedi neutemeljena. Čeprav zakon pravico do odpravnine in pravico do odškodnine veže na isti razlog – izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, slednje ne vpliva na naravo spora, ki je premoženjski individualni delovni spor. Vprašanje zakonitosti oz. nezakonitosti izredne odpovedi delavca v zvezi z zahtevkom za plačilo odpravnine in odškodnine skratka pomeni le eno od pomembnih pravnih vprašanj v takšnem sporu, ki ostaja spor o premoženjski pravici.

7. Po 1. točki 31. člena ZDSS-1 je v premoženjskih individualnih delovnih sporih revizija dovoljena, kadar je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Po drugem in tretjem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je revizija dovoljena v tistih premoženjskopravnih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, ali če jo sodišče v skladu s 367.a členom ZPP dopusti. V skladu s petim odstavkom 367. člena ZPP se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Z izpodbijano sodbo je bilo pravnomočno odločeno o odpravnini v višini 6.881,00 EUR ter o odškodnini v višini 764,61 EUR, seštevek vrednosti obeh zahtevkov pa znaša 7.645,61 EUR. Ker ta vrednost ne presega revizijskega minimuma in revizija ni bila dopuščena, ni pogojev za njeno vsebinsko obravnavanje.

8. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 374. člena in 377. členom ZPP revizijo zavrglo.

9. Ker odgovor na revizijo ni prispeval k odločitvi revizijskega sodišča, je to sklenilo tudi, da stroške odgovora krije tožnica sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 234/2010 z dne 21. 11. 2011, sodbo VIII Ips 337/2007 z dne 12. 1. 2009 in sodbo VIII Ips 38/2007 z dne 2. 10. 2007.