Appeal dismissed; manager not liable for gas debts incurred while representing owners.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Dejanja upravnika imajo učinek le za etažne lastnike in zato upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov ni dolžan plačevati obveznosti, ki se nanašajo na etažne lastnike, iz lastnih sredstev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek za znesek 4.814,81 EUR, s sodbo pa je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 56115/2008 z dne 13. 08. 2008 razveljavilo in tožbeni zahtevek v preostalem (neumaknjenem) delu zavrnilo. Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 635,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zgoraj citirani sklep o izvršbi v neumaknjenem delu vzdrži v veljavi, priglaša pa tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet tožbenega zahtevka so neplačani računi za dobavo in odjem zemeljskega plina, ki jih je tožeča stranka izstavila toženi stranki kot upravniku objekta na podlagi Pogodbe o dobavi in odjemu zemeljskega plina št. 5175-05 z dne 30. 03. 2005. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožena stranka navedeno pogodbo podpisala v imenu in na račun etažnih lastnikov.

5. Zmotno je bilo sicer sklicevanje prvostopnega sodišča na določila Stanovanjskega zakona (SZ-1). Iz pogodbe o opravljanju storitev upravljanja, obratovanja in vzdrževanja (B2), ki jo je v spis predložila tožena stranka, je namreč razvidno, da je predmet upravljanja objekt, v katerem se nahajajo izključno poslovni prostori. Stanovanjski zakon se ne uporablja za upravljanje poslovnih objektov, pač pa je treba v takem primeru uporabiti določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) o upravniku, glede na konkretne okoliščine primera pa tudi določbe Obligacijskega zakonika o naročilu oz. zastopanju.

6. Vendar pa zaradi napačne uporabe materialnega prava odločitev prvostopnega sodišča ni bila nepravilna. V skladu s četrtim odstavkom 118. člena SPZ je upravnik zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, ki je te upravičen zastopati pri vseh poslih upravljanja, pri nastopanju v pravnoposlovnih razmerjih do tretjih oseb in za zastopanje v teh razmerjih pred sodišči. Upravnik torej nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun etažnih lastnikov, kot je bilo tudi izrecno navedeno v pogodbi o dobavi in odjemu zemeljskega plina. Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu (in račun) zastopanega, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (70. člen OZ), ne pa zastopnika. Dejanja upravnika imajo učinek le za etažne lastnike in zato upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov ni dolžan plačevati obveznosti, ki se nanašajo na etažne lastnike, iz lastnih sredstev. Zaključek prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v tem postopku, je bil tako pravilen.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).