Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 135/2011 ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.135.2011 AI generated

Appeal dismissed because plaintiff failed to specify values for multiple distinct claims in the initial lawsuit.

Case Number Sklep II Ips 135/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal because the plaintiff failed to specify the value of the disputed subject matter for multiple distinct claims in the initial lawsuit. Although the plaintiff cited a total value of 60,000 EUR, the court found this insufficient when two separate claims with different legal bases were combined, and the modified portion of the claim lacked any valuation. The court ruled that such an undifferentiated valuation is legally equivalent to a complete omission, thereby depriving the plaintiff of the right to appeal.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 39. člen; 180. člen 2. odst. ZPP: When a plaintiff asserts multiple claims with different legal bases, they must specify the value for each claim individually; a single undifferentiated valuation is treated as a complete omission and bars the right of appeal.

Keywords

AI generated
undifferentiated claim value multiple legal bases right of appeal bar civil procedure valuation cumulative claims appeal dismissal ZPP valuation rules

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je vrednost prvih dveh tožbenih zahtevkov nediferencirana, vrednost spremenjenega dela pa neocenjena, ni mogoče ugotoviti vrednosti revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe.

Navedba samo ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej zavrženje revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti notarskega zapisa pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja za določene nepremičnine, ki sta jo 12. 6. 2007 sklenila toženec in njegov oče po svoji pooblaščenki (izrek pod točko 3/1 sodbe). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za razveljavitev tega notarskega zapisa pogodbe (izrek pod točko 3/2), za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na navedenih nepremičninah na toženčevo ime (izrek pod točko 3/3), za izbris tega zemljiškoknjižnega stanja in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na ime izročevalca ter za odstop premoženja v zapuščinsko maso v zapuščinski postopek po pokojnem izročevalcu (izrek pod točko 3/4). Odločilo je tudi o pravdnih stroških (izrek pod točko 4).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in prvostopenjsko sodbo delno spremenilo tako, da je ugotovilo neveljavnost notarskega zapisa sporne pogodbe in neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na toženčevo ime, ugodilo zahtevku za izbris te vknjižbe, za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z vpisom na ime izročevalca ter tudi za zahtevani odstop v zapuščinsko maso. V presežku za razveljavitev notarskega zapisa te pogodbe (izrek pod točko 3/2 prvostopenjske sodbe) je pritožbo zavrnilo ter še odločilo o stroških prvostopenjskega in pritožbenega postopka.

3. Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se tožnikova pritožba zavrne, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki ni vložil revizijskega odgovora.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe je treba v tej zadevi uporabiti z zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D) spremenjene določbe o reviziji. Ker je tožnik v tožbi vrednost spornega predmeta označil z zneskom 60.000 EUR, izpolnjuje pogoj iz novega drugega odstavka 367. člena ZPP za vložitev takoimenovane neposredne ali direktne revizije, vendar to ni edini pogoj za dovoljenost revizije. Vrednost spornega predmeta in s tem tudi pravica do revizije se presoja po 39. in naslednjih členih ZPP. Kadar tožnik uveljavlja nedenarni zahtevek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora po drugem odstavku 180. člena ZPP vrednost opredeliti že v tožbi. Če zoper istega toženca uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, mora navesti vrednost za vsak posamezni zahtevek, saj se po drugem odstavku 41. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZPP pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Če ne ravna tako in navede le eno vrednost spornega predmeta in če tudi toženec ne opozori na to nepravilnost, gre za takoimenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta v sporu z več zahtevki z različno podlago. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da taka opredelitev ne zadošča za dovoljenost revizije, saj te napake v revizijskem postopku ni več mogoče odpraviti. Zato ima navedba samo ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta (pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS s 16. 12. 1993, II Ips 186/2005, II Ips 164/2007 in mnoge druge).

7. V obravnavani zadevi je tožnik že v tožbi kumuliral dva nedenarna tožbena zahtevka: za ugotovitev neveljavnosti notarskega zapisa pogodbe in za njegovo razveljavitev. Oba zahtevka temeljita na različni pravni in dejanski podlagi (prvi na nepravilnostih pri pooblastilu izročevalčevi ženi, drugi na napakah pogodbene volje izročevalca), vendar je tožnik navedel le eno vrednost spornega predmeta. Oba zahtevka je uveljavljal hkrati, torej kot navadno objektivno kumulacijo in ne kot eventuelno objektivno kumulacijo. Z ugotovitvenim in oblikovalnim zahtevkom je v tožbi združil še dajatvenega, v katerem je od toženca zahteval izstavitev zemljiškoknjižne listine o odpovedi svojemu lastninskemu deležu in o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Dajatveni del je med pravdo spremenil tako, da je namesto njega zahteval ugotovitev neveljavnosti zemljiškoknjižne vknjižbe ter ga v nadaljevanju prilagodil zahtevam izbrisne tožbe in terjal še odstop spornih nepremičnin v zapuščinsko maso. Še vedno je vztrajal tudi na ugotovitvenem in oblikovalnem zahtevku iz tožbe. Vrednosti spremenjenega dela tožbenega dela ni ocenil. Da gre za spremembo tožbe, se je v posebni vlogi s 4. 11. 2009 opredelil tudi toženec, ki je hkrati opozoril še na nepravilnost hkratnega uveljavljanja tožbenega zahtevka za ugotovitev neveljavnosti notarskega zapisa pogodbe in za njegovo razveljavitev. Ob tem pa ni opozoril niti na nepravilno oceno vrednosti spornih predmetov v tožbi niti na izostalo oceno vrednosti spornega predmeta v njegovem spremenjenem delu.

8. Ker je vrednost prvih dveh tožbenih zahtevkov nediferencirana, vrednost spremenjenega dela pa neocenjena, ni mogoče ugotoviti vrednosti revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP toženčevo nedovoljeno revizijo zavrglo skupaj z njegovimi priglašenimi revizijskimi stroški.