Appeal dismissed; foreign judgment recognition upheld despite domestic public policy claims regarding contract validity.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Spričo načela omejenega preizkusa tuje sodne odločbe v delibacijskem postopku se ni dopustno ukvarjati z vprašajem njene pravilnosti v dejanskem in/ali materialnopravnem pogledu. Zakaj naj bi bila odločitev o ugoditvi denarnemu zahtevku kot terjatvi, ki izvira iz četudi z napakami volje pogodbenih strank obremenjene in nikoli pozneje na pravno upošteven način izpodbite oziroma razveljavljene pogodbe, v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, pritožnik ne pojasni. Gre namreč za primerljivo situacijo, ki jo domači javni red izrecno dopušča, saj z enakim ugovorom nasprotni udeleženec tudi pred slovenskim sodiščem ne bi mogel uspeti – na primer v izvršilnem postopku na podlagi z enako „napako“ obremenjenega izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred domačim sodiščem.

Obstoj vzajemnosti se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje tuje sodne odločbe (in ne po stanju ob njeni izdaji).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je senat sodišča prve stopnje zavrnil ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o priznanju veljavnosti sodbe Občinskega sodišča v Tuzli, št. 032-0 P-07-000-604 z dne 30. 7. 2007 na območju Republike Slovenije, saj je pritrdil ugotovitvam o neobstoju ovir za njeno priznanje po Zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP).

2. Zoper ta sklep sodišča je nasproti udeleženec vložil pritožbo. Izpodbija ga iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. V obširni obrazložitvi pritožbe ponavlja očitke iz ugovora o nejasnosti izvora tuje države, katere sodba je bila priznana na območju Republike Slovenije in o obsegu njenega priznanja, o neupoštevanju učinkov priznanja konkretne tuje sodne odločbe, ki so po mnenju pritožnika v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, o neupoštevanju pritožniku kratene možnosti sodelovanja v postopku pred tujim sodiščem kot ovire za priznanje tuje sodne odločbe, o neupoštevanju ugovora izključne pristojnosti slovenskega sodišča ter o neupoštevanju pritožnikovega dvoma o obstoju vzajemnosti, ki je bil v postopku na prvi stopnji odpravljen med drugim tudi s protiustavno retroaktivno uporabo določb bilateralne Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (v nadaljevanju BBHPP). Obrazloženi ugovorni očitki pritožnika, ki jih vsakega zase in skupaj opredeljuje kot nujno upoštevne ovire za priznanje tuje sodne odločbe v obravnavanem primeru, so bili po njegovem mnenju v dosedanjem postopku prezrti ali odgovori nanje pomanjkljivo obrazloženi – s čimer naj bi sodišče prve stopnje nedopustno poseglo tudi v pritožnikove ustavno zajamčene pravice. Nasprotni udeleženec predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve predloga za priznanje tuje sodne odločbe, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Izvod pritožbe nasprotnega udeleženca je bil vročen predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na to, da BBHPP ne vsebuje posebnih določb o postopku in pogojih za priznanje sodnih odločb držav podpisnic bilateralne pogodbe, so za preizkus izpodbijane odločitve s tem v zvezi upoštevne določbe ZMZPP. V pritožbenem stadiju delibacijskega postopka Vrhovno sodišče preizkusi pravilnost izpodbijane odločitve glede na navedbe nasprotnega udeleženca (pritožnika) v njegovem ugovoru zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe. V nasprotju z mnenjem pritožnika Vrhovno sodišče ugotavlja, da je nasprotni udeleženec na vse ugovorne očitke, ponovljene sedaj v pritožbi, že dobil (tako v procesnopravnem kot materialnopravnem pogledu) zadostne in pravilne odgovore v razlogih izpodbijanega sklepa – tudi na tiste, ki spričo njihove vsebine oziroma nejasne prepoznavnosti cilja argumentiranja niso terjali poglobljenega odgovora (primerjaj z določbo prvega odstavka 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, na uporabo katerega napotuje določba 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP v zvezi s 111. členom ZMZPP).

6. Tako se izkaže, da v zvezi z odgovorom na očitke o nejasnosti izvora tuje države, katere sodba je bila priznana na območju Republike Slovenije in o „obsegu njenega priznanja“, zadošča že napotitev pritožnika na zadostne in pravilne razloge iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa; dodati je le, da pritožnikovo pogrešanje odločitve o „obsegu priznanja“ tuje sodne odločbe ni povsem razumljivo, saj sklep o priznanju v ničemer ne napeljuje na misel, da bi lahko šlo morda za le delno (ali po obsegu kakorkoli omejeno) priznanje.

7. Pritožnikov nemara osrednji očitek (namreč glede na obseg namenjene mu obrazložitve v pritožbi) o neupoštevanju učinkov priznanja obravnavane tuje sodne odločbe, ki naj bi bili v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, je v izpodbijanem sklepu povsem pravilno odpravljen implicitno z razlogi iz 10. točke njegove obrazložitve. Nasprotni udeleženec namreč utemeljuje ta ugovor s trditvami o napakah njegove proste volje ob sklepanju posojilne pogodbe, iz katere izvira terjatev predlagatelja in o kateri je bilo odločeno s sodbo tujega sodišča. Vendar se spričo načela omejenega preizkusa tuje sodne odločbe v delibacijskem postopku ni dopustno ukvarjati z vprašajem njene pravilnosti v dejanskem in/ali materialnopravnem pogledu. Zakaj naj bi bila odločitev o ugoditvi denarnemu zahtevku kot terjatvi, ki izvira iz četudi z napakami volje pogodbenih strank obremenjene in nikoli pozneje na pravno upošteven način izpodbite oziroma razveljavljene pogodbe, v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, pritožnik ne pojasni. Gre namreč za primerljivo situacijo, ki jo domači javni red izrecno dopušča, saj z enakim ugovorom nasprotni udeleženec tudi pred slovenskim sodiščem ne bi mogel uspeti – na primer v izvršilnem postopku na podlagi z enako „napako“ obremenjenega izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred domačim sodiščem.

8. V zvezi z očitkom o neraziskanosti obstoja vzajemnosti kot pogoja za priznanje tuje sodne odločbe in o neupoštevanju pritožnikovega dvoma o tem kot zadostnega razloga za ugotavljanje vzajemnosti pa velja pritožnika napotiti na obrazložitev pod 12. točko izpodbijanega sklepa, s katero je to vprašanje celovito in neoporečno razrešeno. Neutemeljen je pritožbeni očitek o protiustavni retroaktivni uporabi BBHPP, s katero so po določbi njenega 1. člena državljanom ene pogodbenice v postopkih pred sodišči druge pogodbenice zagotovljene enake pravice kot njenim državljanom (pogodbeno dogovorjeno priznanje vzajemnosti), saj je bil Zakon o ratifikaciji BBHPP objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/2010 z dne 3. 8. 2010, predlog za priznanje tuje sodne odločbe pa vložen 1. 2. 2011- pri čemer se obstoj vzajemnosti ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje tuje sodne odločbe (in torej ne po stanju ob njeni izdaji).

9. Ker je bil iz pravilnih razlogov izpodbijanega sklepa utemeljeno zavrnjen tudi očitek nasprotnega udeleženca o krateni mu možnosti sodelovanja v postopku pred tujim sodiščem (8. in 11. točka obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje) ter očitek o neupoštevanju ugovora izključne pristojnosti slovenskega sodišča (9. točka obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje), je bilo treba po obrazloženem pritožbo nasprotnega udeleženca na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s 111. členom ZMZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.