Sklep II Ips 288/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Tožbeni zahtevek tožeče stranke je nedenarni dajatveni zahtevek (2. odstavek 382. člena ZPP). Tožeča stranka bi zato morala v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni navedla, zato pravice do revizije ni mogoče priznati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala izpraznitev in izročitev 2,5 sobnega stanovanja.

Toženec se je pritožil, vendar je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga toženec revizijo smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Na pogodbo, s katero se je zavezal, da se bo izselil, je pristal, ker so mu povedali, da stanovanja ne bo mogel odkupiti. Sedaj stanovanje prodajajo drugemu, sam pa se bi moral izseliti v neprimerno hišo.

Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgvorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Revizija ni dovoljena.

Po 2.odstavku 186.člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, in predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382.člena ZPP. Po 2. in 3.odstavku 382.člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska.

Tožbeni zahtevek tožeče stranke je nedenarni dajatveni zahtevek (2. odstavek 382. člena ZPP). Tožeča stranka bi zato morala v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni navedla, zato pravice do revizije ni mogoče priznati.

Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče moralo zavreči (392.člen ZPP).