Appeal dismissed; court ruled that a final decision on fee waiver bars a new request under ZUS Art. 34(1).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against a first-instance court's rejection of a plaintiff's request for court fee waiver. The plaintiff had previously submitted a similar request, which was finally decided and became legally binding after the Supreme Court confirmed the first-instance ruling. The court held that since a final decision on the fee waiver already existed, the new request was properly rejected under Article 34(1) of the Administrative Procedure Act, as no new matter could be adjudicated.
Legislator headnote
AI generatedArticle 34(1) of the Administrative Procedure Act; A final decision on a request for court fee waiver precludes a subsequent request for the same relief in the same proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Ker je bilo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je bil tožničin ponovni predlog za taksno oprostitev pravilno zavržen na podlagi 6. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ob smiselni uporabi 6. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da je o predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks že odločilo s sklepom, št. U 982/2002-20 z dne 23.10.2003, ki je postal pravnomočen po sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 1436/2003-2 z dne 31.3.2005. Tožnica je dne 20.5.2005 ponovno predlagala, da se jo oprosti plačila sodnih taks. Sodišče ji je z dopisom z dne 14.6.2005 pojasnilo, da o pravnomočnih odločitvah ni mogoče ponovno odločati. Pojasnilo ji je tudi, da bo v primeru, če bo vztrajala pri tem, da o njeni ponovni vlogi za oprostitev plačila sodnih taks odloči, o tej vlogi sicer odločilo, hkrati pa bo dolgovana taksa prisilno izterjana po že pravnomočnem sklepu. Ker je tožnica v dopisu z dne 22.6.2005 ponovno predlagala, da naj se jo zaradi slabega gmotnega stanja oprosti plačila sodnih taks, je zato moralo sodišče, ob smiselni uporabi 6. točke 1. odstavka 34. člena ZUS odločiti in njen predlog zavreči.
Tožnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pritožbo, v kateri navaja, da naj jo sodišče oprosti plačila sodnih taks zaradi njenega slabega gmotnega stanja.
Pritožba ni utemeljena.
Iz sodnega spisa je razvidno, da je tožnica v tem upravnem sporu že enkrat predlagala oprostitev plačila sodnih taks, takse za sodbo in takse za pritožbo. O predlogu je sodišče prve stopnje odločilo in predlog s sklepom, št. U 982/2002-20 z dne 23.10.2003, kot prepozen zavrglo. Zoper navedeni sklep se je tožnica pritožila, vrhovno sodišče pa je s sklepom, št. I Up 1436/2003-2 z dne 31.3.2005 njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Glede na navedeno je bilo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno. Prvostopno sodišče je zato postopalo pravilno in zakonito, ko je njen ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo na podlagi 6. točke 1.
odstavka 34. člena ZUS, saj je bil o isti zadevi že izdan pravnomočen sklep. Zato pritožbeni ugovor, ki se nanaša na razlog za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks (tožničino gmotno stanje), na odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati.
Pritožbeno sodišče je pritožbo na podlagi 73. člena v zvezi z 68.
členom ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.