Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 529/2011 ECLI:SI:VSRS:2012:II.DOR.529.2011 AI generated

Supreme Court allows appeal regarding jurisdiction, procedural errors, and bank liability for currency deposits.

Case Number Sklep II DoR 529/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted the appeal regarding jurisdiction, procedural violations, and the application of material law concerning bank liability. The appellant argued that lower courts failed to address passive legitimacy objections, relied on Croatian-language documents without translation, and ignored the 'branch compensating deposit principle' and specific banking regulations. The court granted the appeal because multiple lawsuits shared identical factual and legal grounds, satisfying the statutory conditions for admissibility under the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367. a in 367. c odstavek 3: An appeal is admissible when multiple lawsuits involve identical or similar factual and legal grounds, ensuring uniform application of law and legal certainty.

Keywords

AI generated
admissibility of appeal identical factual grounds uniform application of law bank deposit liability procedural violations passive legitimacy jurisdiction determination

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanj:

„Ali je sodišče pravilno uporabilo določbe ZMZPP, ko je odločilo, da je pristojno slovensko sodišče in da se uporabi slovensko pravo?

Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je samo, brez glavne obravnave odpravilo bistveno kršitev prvostopenjskega sodišča, ki ni odgovorilo na vse ugovore glede pasivne legitimacije?

Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločitev oprlo na kopije hranilnih knjižic v hrvaškem jeziku?

Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je L. b. d. d. odgovorna za izplačilo denarnih depozitov in deviznih hranilnih vlog, sklenjenih pri L. b., Osnovni banki Z.?

Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ni utemeljen ugovor toženke, da bi bilo treba pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum?“

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

„Ali je sodišče pravilno uporabilo določbe ZMZPP, ko je odločilo, da je pristojno slovensko sodišče in da se uporabi slovensko pravo?

Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je samo, brez glavne obravnave odpravilo bistveno kršitev prvostopenjskega sodišča, ki ni odgovorilo na vse ugovore glede pasivne legitimacije?

Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločitev oprlo na kopije hranilnih knjižic v hrvaškem jeziku?

Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je L. b. d. d. odgovorna za izplačilo denarnih depozitov in deviznih hranilnih vlog, sklenjenih pri L. b., Osnovni banki Z.?

Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ni utemeljen ugovor toženke, da bi bilo treba pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum?“

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je prvo tožena L. b. d. d. L. odgovorna za izplačilo deviznih sredstev, ki jih je tožnik v letu 1983 po pogodbi o bančnem depozitu položil na račun pri L. b., Osnovne banke Z. Zahtevek zoper drugo toženo L. b. d. d. Z. je sodišče prve stopnje zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in je v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Zoper takšno odločitev prva toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Poleg vprašanj, ki so povzeta v izreku tega sklepa navaja, da sodišči prve in druge stopnje nista pravilno uporabili materialnega prava, ker sta zgolj na podlagi dejstva, da se je Osnovna banka Z. preoblikovala v L. b., Glavna podružnica Z., odločili, da je L. b. d. d. L. odgovorna za izplačilo denarnih depozitov in deviznih hranilnih vlog, sklenjenih pri L. b., Osnovna banka Z., pri tem pa nista upoštevali narave deviznih vlog, nedokončanega postopka sanacije L. b., dejstva, da prenos sredstev iz podružnice na matično banko ni bil nikoli izveden in da zaradi vseh okoliščin, zlasti pa vojne, L. b. d. d. L. ni mogla imeti nikakršnega vpliva na podružnico. Toženka opozarja tudi, da sodišči nista ravnali pravilno, ko nista upoštevali načela „branch compensating deposit principle“, po katerem banka odgovarja za deponirana sredstva v podružnici le, če je prejela kakršnokoli obliko kritja. Poudarja, da sodišči nista upoštevali določbe 1040. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, po kateri je hranilna vloga razmerje med deponentom in enoto banke, pri kateri je hranilna vloga odprta. Predlagateljica opozarja, da Vrhovno sodišče glede navedenih vprašanj še ni zavzelo stališča. meni pa, da so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.

3. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede v izreku opredeljenih pravnih vprašanj izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je pri sodišču vloženih večje število tožb, v katerih se tožbeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.