Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep IV Cp 3974/2011 ECLI:SI:VSLJ:2011:IV.CP.3974.2011 AI generated

Divorce case costs reversed to equal split based on fairness principle and lack of success criteria.

Case Number VSL sklep IV Cp 3974/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first instance judgment regarding legal costs in a divorce proceeding, ordering each party to bear their own expenses. The respondent argued they were not responsible for the relationship's breakdown and chose not to respond to the lawsuit to minimize costs. The court held that since the divorce process lacks a clear success criterion, the principle of fairness dictates that each party pays their own fees, deeming the initial cost allocation unjust.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 413. člen; 365. člen: V razveznih postopkih, kjer ni utemeljeno uporabiti merila uspeha, načelo pravičnosti zahteva, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

Keywords

AI generated
divorce proceedings legal costs allocation principle of fairness success criterion equal cost bearing appellate review civil procedure law

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana 2. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

[JEDRO]

Pravičnostno podnačelo vsakomur svoje v razveznih postopkih vsebuje odločitev, naj vsaka stranka krije tiste stroške, za katere je sama odgovorna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Nato pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 234,30 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi obrestmi.

2. Proti odločitvi o stroških vlaga pritožbo tožena stranka. V laični vlogi pojasnjuje, da za razpad zakonske skupnosti ni odgovoren. Pojasnjuje, da je po prejemu tožbe stopil k odvetniku, ki pa mu je pojasnil, da tukaj ne more ničesar storiti, zato se je odločil, da ne bo vložil odgovora na tožbo (saj mu ga tudi ni treba, marveč je to le njegova pravica), enako pa je ravnal tudi ob vabilu na zaslišanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba napada vsebinski vidik uporabe prostega preudarka glede odločitve o stroških (413. člen ZPP (1)). Sodišče je stroškovno odločitev oprlo na stališče, da je bil postopek v korist obeh strank ter naj se nastali stroški zato porazdelijo med obe stranki. Vendar pa je z vidika načela pravičnosti (predvsem njegovega podnačela: vsakomur svoje) mogoča tudi drugačna izpeljava. Takšna, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. V postopkih, kjer ni utemeljeno uporabiti merila uspeha (in tak je tudi ta postopek) namreč takšna odločitev pomeni, da je vsaka stranka odgovorna za svoje pravdne stroške. Tožena stranka je povsem razumno izbrala možnost, naj bodo njeni stroški čim manjši oziroma nikakršni. Ob takšni odločitvi, ki je glede na naravo postopka razumna in ekonomična, bi bilo zato po stališču pritožbenega sodišča nepravično, če bi morala sedaj kriti polovico stroškov tožeče stranke. To je stroškov, za katere je odgovorna tožeča stranka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter odločitev o stroških spremenilo tako, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in nadaljnji).