Court dismisses land registry request for easement due to lack of explicit written consent in inheritance agreement.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance decision, ruling that the land registry request for an easement must be rejected. The opposing party argued that the inheritance agreement lacked the explicit, unconditional consent required for a land registry permit, as it only bound the parties to establish the right in the future. The court agreed, holding that the document did not clearly identify the burdened property or grant immediate permission for the specific easement requested.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zemljiški knjigi (ZZK-1); Stvarnopravni zakonik (SPZ): A land registry permit requires an explicit, unconditional declaration by the rights holder; vague commitments to establish rights in the future do not constitute valid permits.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne.
II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika.
III. Predlagatelja sta dolžna nasprotni udeleženki plačati 128,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v petnajstih dneh od prejema tega sklepa, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
[JEDRO]
Pogoj izrecnosti v zemljiškoknjižnem dovolilu ima svoj smisel in je v tem, da se odžene vsak dvom, da zemljiškoknjižni lastnik dovoljuje pri svoji pravici vpis konkretne obremenitve, pravice...
[OBRAZLOŽITEV]
1. Po tem, ko je zemljiškoknjižni referent zavrnil predlog za vknjižbo služnostne pravice, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovoru predlagateljev ugodilo. Dovolilo je, da se pri nepremičnini parc. št. 243/5 k.o. X. dovoli vknjižba stvarne služnosti dostopa in dovoza h garaži z osebnimi avtomobili ter peš hojo v zgornjo etažo – nadzidek te garaže po stopnicah, kot je navedeno v 4. točki dednega dogovora z dne 09. 10. 1987 in sicer v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 243/126 k.o. X.
2. Proti sklepu vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni in predlog zavrne. Pritožnica navaja, da listine, na podlagi katerih je sodišče dovolilo vknjižbo, ne dajejo podlage za zaključek, da je bila ustanovljena stvarna služnost v breme nepremičnine s parc. št. 243/50. Pritožnica opozarja na vsebino dednega dogovora, iz katerega izhaja, da se bo takšna pravica ustanovila šele po parcelaciji objekta. Določba v 4. točki dednega dogovora po mnenju pritožnice ni zemljiškoknjižno dovolilo. Iz njega ne izhaja izrecno in jasno, da se dovoljuje vknjižba služnostne pravice. Iz njega ne izhaja, v korist katerega objekta oziroma katere nepremičnine se ustanavlja stvarna služnost. Iz njega tudi ne izhaja, v breme katere nepremičnine se priznava stvarna služnost in v kakšnem obsegu. Predvsem pa v njem ni nepogojne izjave J. Š., da dovoljuje vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo. Pritožnica navaja, da se je glede na vsebino dednega dogovora kvečjemu zavezala ustanoviti stvarno služnost.
3. Pritožba je bila vročena predlagateljema, ki pa nanjo nista odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Predlog, ki je bil vložen v tej zemljiškoknjižni zadevi, je bil vložen v času veljavnosti ZZK-1 (1). Zemljiškoknjižno dovolilo mora zato (razen izjem, ki so določene v tretjem odstavku 246. člena ZZK-1) ustrezati pogojem ZZK-1 in SPZ (2). SPZ v 23. členu opredeljuje pojem zemljiškoknjižnega dovolila. Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da 6. točke dednega dogovora v povezavi s 4. točko dednega dogovora z dne 09. 10. 1987 (priloga A2 tega spisa) ni mogoče šteti za veljavno zemljiškoknjižno dovolilo.
6. Prvič zato, ker ne gre za izrecno izjavo, da se dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Pogoj izrecnosti ima svoj smisel in je v tem, da se odžene vsak dvom, da zemljiškoknjižni lastnik dovoljuje pri svoji pravici vpis konkretne obremenitve. Takšne izrecnosti tu ni.
7. Drugič pa zato, ker izjave, ki naj bi bila zemljiškoknjižno dovolilo, nikakor ni mogoče razlagati tako, kakor je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena vknjižba: to je v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 243/126 k.o. X. Nasprotno, izjava v dednem dogovoru se izrecno zamejuje na lastništvo garaže kot gospodujočega zemljišča. Vendar pa garaža še ni objekt zemljiškoknjižnega prava, marveč je del širše parcele. Ker je tako, vpisana služnost to izjavo presega. Drugačen vpis (torej zgolj v korist lastnika garaže z nadzidkom) pa glede na parcelno stanje zaenkrat ni mogoč. To ne pomeni, da predlagatelja služnostne pravice ne bosta mogla vknjižiti enkrat v prihodnje. Nasprotna udeleženka v sami pritožbi priznava svojo obligacijsko zavezo. Vendar pa na podlagi listine, ki je bila podlaga predlogu, tega ne moreta storiti.
8. Ker torej listina, na kateri temelji zemljiškoknjižni predlog v tej zadevi, ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, tudi ne more biti podlaga za vknjižbo (40. člen ZZK-1). Ker je tako, ni izpolnjen že prvi pogoj iz 148. člena ZZK-1 za dovolitev vpisa (1. točka prvega odstavka tega člena).
9. Ker pogoji za vpis niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbi proti sklepu zemljiškoknjižnega sodnika ugodilo ter tega spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog zavrnilo (3. točka tretjega dostavka 161. člena ZZK-1).
10. Nasprotna udeleženka je s pritožbo uspela. Le tako je lahko zavarovala svoj zemljiškoknjižni položaj. Ti stroški so nastali zaradi vložitve zemljiškoknjižnega predloga. To pa pomeni, da so podani pogoji iz petega odstavka 35. člena ZNP (3), ki se na podlagi drugega odstavka 120. člena ZZK-1 uporablja glede vprašanj, ki v ZZK-1 niso urejena. Pritožnici pripada 90,00 EUR stroškov za sestavo pritožbe (tarifna številka 3455 Zakona o odvetniški tarifi), pripadajoči DDV v višini 18,00 EUR ter 20,00 EUR materialnih stroškov. Skupaj to znese 128,00 EUR.
(1) Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003 in nadaljnji).
(2) Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/2002).
(3) Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in nadaljnji).