Appeal dismissed; land registry error correction requires unanimous consent or final court judgment.

I. Pritožba A. V. d.d. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba M. L. se zavrže.

III. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

[JEDRO]

Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka pomotnega vpisa ni mogoče odpraviti drugače, kot le s soglasjem vseh prizadetih oseb. V primeru nesoglasja je glede odprave pomote le-to mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, ki bo predstavljala ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoče opraviti ustrezen zemljiškoknjižni vpis.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovorom M. L., A. in C. M. zoper zemljiškoknjižni sklep z dne 05. 05. 2009 in ta sklep spremenilo tako, da ni opravilo vknjižbe pomotoma izbrisnih dolžnikov pri hipotekah in tudi ne poprave vknjižbe prepovedi odtujite in obremenitve v korist A.. Sodišče prve stopnje skratka z izpodbijanim sklepom ni dovolilo poprave pomotnega vpisa, ki se nanaša na hipoteke oziroma vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve, vse v korist A. d.d. pri nepremičnini parc.št. 303/10 k.o. X.

2. Proti sklepu se pritožujeta A.V. d.d. in M. L..

3. A. V. d.d. uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da ugovore M. L. in A. ter C. M. zavrne. Navaja, da je sodišče brez pravne podlage pomotoma izbrisalo hipoteko na idealnem deležu do 2/10 parcele št. 303/10 k.o. X, ki je last A. in M.. O izbrisu hipoteke na predmetnem deležu ni izdalo nobenega sklepa. Zato je pritožiteljica tudi vložila zahtevo za popravni sklep oziroma ponovni vpis izbrisane hipoteke. Ker med strankami ni sporno, da sodišče za izbris ni imelo pravne podlage, je njegova odločitev, da svojega napačnega izbrisa ne popravi, napačna. Navaja še, da se na M. L. popravni sklep v ničemer ne nanaša, na pravni položaj A. in C. M. pa predmetni popravni sklep tudi ne vpliva, ker je bil njun idealni delež z navedenimi hipotekami obremenjen, še preden je bila vpisana lastninska pravica v njuno korist. Vsem trem je bila dana pravica do izjave, ko sta podala ugovor, nobeden od njih pa ni navedel pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih sodišče ne bi smelo izdati popravnega sklepa.

4. M.L. pa vlaga pritožbo iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da bremena, ki so vknjižena na solastninskem deležu pritožitelja izbriše, ohrani pa bremena, vpisana v breme drugih strank. Le pritožitelj namreč razpolaga z listino, ki je podlaga za izbris hipotek in prepovedi odtujitve in obremenitve na njegovem idealnem deležu 1/5 parcele št. 303/10 k.o. X.

5. Pritožba A. V. d.d. ni utemeljena, pritožba M. L. pa ni dovoljena.

6. Res je, da določba 2. odstavka 201. člena ZZK-1 določa, da mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa zaslišati osebe, glede katerih bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice. A. in C.M., kot tudi M. L. sicer sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o popravi pomote z dne 05. 05. 2010 ni zaslišalo, vendar je bilo vsem trem udeležencem omogočeno podati izjavo v zvezi s postopkom popravljanja pomotnega vpisa. Izjavo so podali v ugovoru, v ugovoru pa so izrazili nestrinjanje z izdanim sklepom o popravi pomotnega vpisa. S tem je bila sanirana prvotna kršitev določbe 2. odstavka 201. člena ZZK-1. V zvezi z odločitvijo zemljiškoknjižne sodnice v izpodbijanem sklepu z dne 15. 12. 2010 pa pritožbeno sodišče sprejema stališče prvostopnega sodišča, da glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka pomotnega vpisa ni mogoče odpraviti drugače, kot le s soglasjem vseh prizadetih oseb. O tem je enotna tako teorija, kot sodna praksa, ki je deloma citirana tudi v razlogih izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopnim sodiščem, da je v primeru nesoglasja glede odprave pomote le-to mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, ki bo predstavljala ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoče opraviti ustrezen zemljiškoknjižni vpis. Iz tega razloga je treba pritožbo A. V. d.d. zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

7. V 4. odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ki ga je uporabiti glede na določbo 2. odstavka 120. člena ZZK-1 in določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, je določeno, da pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. Takšno pritožbo sodišče zavrže.

8. Pritožitelj M. L. je proti sklepu z dne 05. 05. 2010, s katerim je zemljiškoknjižna referentka oziroma višja svetovalka v pravosodju odločila o popravi pomotnega vpisa, vložil ugovor. Temu ugovoru je z izpodbijanim sklepom zemljiškoknjižna sodnica ugodila in vzpostavila stanje, kot je bilo pred izdajo tega sklepa. Pritožitelj je torej s svojim ugovorom uspel in tako ne izkazuje pravno upoštevnega interesa za vložitev pritožbe.

9. Pritožitelj sicer ima pravni interes, da se izbrišejo bremena, vpisana v korist A. V. d.d. pri njegovem solastninskem deležu do 1/5 nepremičnine parc. št. 303/10 k.o. M.. Vendar izbris hipoteke oziroma vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve, ki ni predmet postopka popravljanja pomotnih vpisov, ni predmet odločanja pritožbenega sodišča v tej zemljiškoknjižni zadevi, ki se nanaša edino in le na popravo pomotnega vpisa, s katerim je bila izbrisana hipoteka oziroma vknjižena prepoved odtujitve in oremenitve v korist A. V. d.d. v breme lastnikov A. in C. M.. Na pritožitelja se navedeni vpis ne nanaša, zato ne izkazuje pravno upoštevnega interesa za vložitev pritožbe v tem postopku. Izbris hipoteke oziroma vknjižene prepovedi odsvojitve in obremenitve pri njegovem solastninskem deležu je lahko predmet drugega zemljiškoknjižnega postopka oziroma predmet eventuelne predhodne pravde.

10. Ker torej pritožitelj M. L. v konkretni zadevi ne izkazuje pravno upoštevnega pritožbenega interesa, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.

11. Pritožbeno sodišče je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa glede na določbo 1. in 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.