Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 475/2011 ECLI:SI:VSRS:2011:I.UP.475.2011 AI generated

Appeal dismissed; enforcement approval order is not an administrative act reviewable in administrative litigation.

Case Number Sklep I Up 475/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against a ruling that rejected an administrative lawsuit challenging an order permitting the enforcement of an inspection decision. The lower court held that the enforcement approval order did not constitute an administrative act because it merely confirmed the enforceability of an existing title without creating new rights or obligations. The court agreed, ruling that since the substantive obligation was already defined in the original inspection decision, the enforcement order was procedural and thus outside the scope of administrative litigation review.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 2. odstavek 2. člena; 2. odstavek 5. člena: Sklepi o dovolitvi izvršbe, ki vsebujejo le izvršilni naslov in ne odločajo o novi pravici ali obveznosti, niso upravni akti in niso predmet upravnega spora.

Keywords

AI generated
enforcement approval administrative act administrative litigation enforceable title procedural order inspection decision ZUS-1

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 2. odstavek 2. člena
Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 2. odstavek 5. člena
Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 71. člen
Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 76. člen v zvezi z 82. členom
Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP, 290. člen
Zakon o postopku pred sodišči - ZPP, 154. člen
Zakon o postopku pred sodišči - ZPP, 165. člen

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj to odločitev vsebuje izvršilni naslov. Zato tak sklep ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana z dne 23. 11. 2010, s katerim je navedeni inšpektorat ugotovil, da je odločba z dne 24. 6. 2010, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora na odlagališču za nenevarne odpadke ... najkasneje do 30. 9. 2010 zagotoviti odlaganje samo tistih komunalnih odpadkov, ki bodo predhodno obdelani po postopkih iz referenčne sheme obdelave komunalnih odpadkov iz priloge 1 Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ali po postopkih, ki so glede zmanjšanja vsebnosti biološko razgradljivih sestavin odpadkov enakovredni postopkom iz te sheme, dne 1. 10. 2010 postala izvršljiva in odredil, da se bo, če zavezanec v roku 60 dni od prejema tega sklepa ne bo v celoti izpolnil obveznosti na podlagi izvršljive odločbe, opravila izvršba s prisilitvijo z uporabo denarne kazni v višini 10.000 evrov (1. točka izreka) ter odločil, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (2. točka izreka). Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnila z odločbo z dne 20. 1. 2011.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu še navaja, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt, zoper katerega se zagotavlja sodno varstvo v upravnem sporu, je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Sklepi oziroma akti, ki ne ustrezajo definiciji upravnega akta (ne vsebujejo vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi), se lahko izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

3. Tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, napačno, saj gre nedvomno za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ker je bil dejansko s tem sklepom končan postopek izdaje odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Inšpekcije za okolje in naravo, Območne enote Ljubljana z dne 24. 6. 2010. Predlaga, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti odpravi in se sklep o dovolitvi izvršbe z dne 23. 11. 2010 in odločba z dne 20. 1. 2011 odpravita ter se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP izdal organ, pristojen za izvršbo. Stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sporen sklep o izvršbi ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 367/2009, I Up 136/2010, I Up 95/2010). S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika. Vsebinsko odločitev o njegovi pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje, tako kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, namreč izvršilni naslov, to inšpekcijska odločba z dne 24. 6. 2010, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora najkasneje do 30. 9. 2010 zagotoviti, da se bodo na odlagališču U. odlagali samo na predpisan način predhodno obdelani komunalni odpadki. Z izpodbijanim sklepom pa je bilo le ugotovljeno, da je navedena odločba postala izvršljiva in ugotovljen datum izvršljivosti, določen nov rok (60 dni od prejema sklepa) za izpolnitev obveznosti, ki so bile naložene z inšpekcijsko odločbo, in določen način izvršbe - v tem primeru s prisilitvijo, z naložitvijo denarne kazni (298. člen ZUP), če tudi v novem roku tožeča stranka ne bi upoštevala inšpekcijske odločbe. Ugotovitve o izvršljivosti inšpekcijske odločbe z dne 24. 6. 2010 pa tožeča stranka niti ne izpodbija, niti ne ugovarja določitvi načina izvršbe. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe se torej obveznost, določena v navedeni odločbi, le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženega ukrepa ni prostovoljno izvršil. Pravilno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe tudi ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

7. Na pritožbene navedbe, ki so enake tožbenim navedbam, da naj bi tožeča stranka (delno) že zagotavljala, da se na odlagališču ... odpadki odlagajo tako, kot je naloženo z inšpekcijsko odločbo, oziroma da bo obveznost iz te odločbe lahko v celotnem obsegu izpolnila v roku (april 2012), ki je bil določen ob dodelitvi sredstev kohezijskega sklada za projekt Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju - CEROZ II. Faza, in jo veže ta rok ter druge pritožbene navedbe, ki so identične tožbenim navedbam, pa je že podrobno odgovorilo sodišče prve stopnje. Z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje tožbene navedbe, identične pritožbenim, že zavrnilo, pa se Vrhovno sodišče v celoti strinja in se nanje tudi sklicuje (71. člen ZUS-1).

8. Ker tako niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).