Supreme Court dismisses appeal when applicant fails to prove severe consequences or specific legal errors.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ker je revident pravno vprašanje opredelil le na načelni – splošni ravni, kar zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, ki pa v teoriji in praksi niso sporni, odgovori na zastavljeno načelno vprašanje pa tudi nimajo neposrednega vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Revident navedb, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice, ni konkretiziral in zanje tudi ni predložil dokazov, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 5. 2009. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se revidentu z dnem 28. 5. 2009 odvzame licenca za varovanje premoženja, podeljena dne 27. 2. 2007 z odločbo (1. točka izreka), da revident z dnem odvzema licence ne sme več opravljati dejavnosti zasebnega varovanja (2. točka izreka), da mora toženi stranki vrniti izvirnik odločbe o podelitvi licence in službene izkaznice varnostnega osebja v roku 8 dni od prejema odločbe, da se v register imetnikov licenc, ki ga vodi tožena stranka, vpiše zaznamba datuma odvzema licence (4. točka izreka) in da v postopku niso nastali posebni stroški (5. točka izreka). Odločba o odvzemu licence je bila izdana, ker je bilo na podlagi uradnih evidenc, ki jih na podlagi Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju ZZasV) vodi tožena stranka, in na podlagi evidence o zaposlenih, ki jo vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, ugotovljeno, da revident ne izpolnjuje več z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti varovanja ljudi in premoženja, saj nima za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlene osebe, odgovorne za opravljanje zasebnega varovanja.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: „Ali sme organ v postopku, ki ga vodi (razen v primeru, določenem z zakonom), od stranke, še posebej, če gre za laično stranko, zahtevati predložitev podatkov in dokazil iz uradnih evidenc, ki so mu bodisi dostopne, bodisi jih celo sama vodi, in kaj pomeni za postopek oziroma odločitev v postopku, če stranka takšnih dokazil ne predloži?“

8. S tako izpostavljenim vprašanjem revident ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot je opisan v 6. točki te obrazložitve. Vprašanje je opredelil le na načelni – splošni ravni, kar zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, ki pa v teoriji in praksi niso sporni. Poleg tega odgovori na revidentovo načelno vprašanje tudi nimajo neposrednega vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, kjer je bila upravna odločba izdana po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

9. Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010), bi moral natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

10. Zelo hude posledice je revident utemeljil z navedbo, da se pretežno ukvarja z dejavnostjo varovanja premoženja in ljudi. V ta namen ima zaposleno večje število delavcev. Zaradi odvzema licence mu je onemogočeno opravljanje dejavnosti, kar ima za posledico zmanjšanje oziroma izgubo dohodkov iz dejavnosti, posledično pa je bil primoran odpustiti nekatere izmed zaposlenih.

11. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident s temi navedbami zelo hudih posledic ni izkazal. Navedb ni konkretiziral in zanje tudi ni predložil dokazov, zato zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

12. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).