Supreme Court allows appeal against first-instance dismissal of evidence in retrial due to procedural violation.

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 2190/2008 z dne 10. 6. 2010 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ker je sodišče prve stopnje že v prvem postopku presojalo dejansko stanje (presojalo je listine), v ponovljenem sojenju, na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča, s katerim je bila prva sodba zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (pomanjkljiva dokazna ocena in protispisnost) razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje z napotkom, da se odpravijo pomanjkljivosti, ne more s sklicevanjem na revizijske novote, zavrniti ponovne presoje listin, ki jih je že presojalo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v ponovnem sojenju v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča X Ips 1337/2004 z dne 2. 10. 2008 ponovno zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo tožene stranke z dne 10. 2. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj z dne 1. 10. 2003, s katerim je bilo ugotovljeno, da stroški nadaljevanja upravne izvršbe, dovoljene po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 4. 8. 2002, za odstranitev tam navedenih objektov, znašajo 3,942.986,66 SIT (1. točka izreka); revidentu naloženo, da mora stroške plačati v 8 dneh na tam navedeni račun (2. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (3. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzema razloge sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 1337/2004. V nadaljevanju se sklicuje na določbi 87. in 104. člena ZUS-1 ter na tej podlagi na določbo 14. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/1997 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS). Navaja, da je tožeča stranka navedbe glede dejanskega stanja vključila šele v pritožbo oziroma revizijo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1. Za presojo teh navedb, ki predstavljajo revizijsko novoto (87. člen ZUS-1), pa v določbah ZUS-1 ni podlage.

3. Revident utemeljuje dovoljenost revizije z razlogi iz vseh treh točk drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, to je zaradi pomembnega pravnega vprašanja, ki ga revident izpostavlja, in sicer, ali bi moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča z dne 2. 10. 2008 presojati v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje navedeno v pritožbi, ki se je obravnavala kot revizija po 107. členu ZUS-1, glede na to, da je bila s sklepom Vrhovnega sodišča prva sodba sodišča prve stopnje razveljavljena, ker je bilo ugotovljeno, da obstaja nasprotje med tem, kar je v razlogih sodbe navedeno o vsebini listin, ki jih je sodišče presojalo, in dejansko vsebino listin.

7. Ker je revizija dovoljena iz razloga, navedenega v 6. točki te obrazložitve, se Vrhovno sodišče do ostalih navedb glede dovoljenosti revizije ni opredelilo.

8. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje o revidentovi tožbi prvič odločilo s sodbo U 590/2004 z dne 13. 10. 2004, s katero je tožbo zavrnilo. To sodbo je Vrhovno sodišče s sklepom X Ips 1337/2004 zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 in s 15. točko 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V sklepu X Ips 1337/2004 je Vrhovno sodišče ugotovilo, da obstaja nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin, ki jih je sodišče presojalo, in med samimi listinami, in je zato prvostopenjskemu sodišču naložilo, da to neskladje odpravi. V ponovljenem

postopku pa je sodišče prve stopnje presojo listin in s tem dejanskega stanja zavrnilo z obrazložitvijo, da glede na prvi odstavek 14. člena ZUS za tako presojo v tožbi ni podlage, kasnejše tožnikove navedbe pa predstavljajo revizijske novote v smislu 87. člena ZUS-1, ki jih sodišče prve stopnje ne more

upoštevati.

9. S takšnim postopanjem pa je sodišče prve stopnje zakrivilo novo kršitev pravil postopka, saj je svojo novo odločitev oprlo na druge razloge in s tem obšlo oziroma ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča iz njegovega sklepa z dne 2. 10. 2008, poleg tega pa se ni opredelilo do tožbe, vložene zaradi izpodbijanja stroškov upravne izvršbe.

10. V obravnavanem primeru namreč tožnik s tožbo izpodbija stroške upravne izvršbe v celoti, med drugim tudi zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je v svoji prvi sodbi presojalo dejansko stanje, ter navedlo, da so stroški pravilno izračunani in da je ugotovilo, da pravilnost izračuna izhaja iz listin v upravnem spisu (zapisnik, gradbeni dnevnik, fotografije in računi), čeprav tožnik svojega tožbenega ugovora ni obrazložil. Čim pa se je sodišče prve stopnje spustilo v presojanje dejanskega stanja, ne more v ponovljenem postopku te presoje zavrniti, ker da so tožnikovi revizijski ugovori, ki se nanašajo na napadeno presojo dejanskega stanja, ugotovljeno v prvi izpodbijani sodbi, revizijske novote.

11. Glede na obrazloženo presoja sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za presojo revizijskih novot, ni pravilna. V skladu s sklepom Vrhovnega sodišča X Ips 1337/2004 z dne 2. 10. 2008 je bilo namreč sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku dolžno opraviti le ponovno (tokrat vestno in skrbno) presojo listin in na podlagi take presoje ponovno odločiti.

12. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v ponovljenem postopku s sklicevanjem na določbe prvega dostavka 14. člena ZUS in 87. člen ZUS-1 odklonilo presojo listin, ki jih je presojalo že v prvotnem postopku, nepravilno uporabilo določbe ZUS in ZUS-1, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka upravnega spora po drugem odstavku 75. člena ZUS-1.

13. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka upravnega spora je

Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 izpodbijano sodbo

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

K II. točki izreka:

14. Odločitev o stroških postopka je Vrhovno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo za končno odločbo.