Supreme Court dismisses administrative appeal claiming severe consequences from denied veterinary concession.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Glede dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglasil je tudi stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24. 9. 2010 (1. točka izreka sodbe). Z navedeno odločbo je tožena stranka med drugim odločila, da se veterinarski organizaciji A., d. o. o., za območje občin ..., dodeli koncesija v okviru mreže javne veterinarske službe zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju RS (1. točka izreka odločbe) in za isto območje zavrne revidentova zahteva za izbiro koncesionarja (2. točka izreka odločbe). V 2. točki izreka sodbe pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbami, da sklenitev predmetne koncesijske pogodbe predstavlja zagotovljen posel za obdobje skoraj 10 let, katerega ocenjuje na cca. 1.500.000,00 EUR (na letni ravni znaša vrednost opravljenih del za območje petih poimensko opredeljenih občin približno 300.000,00 EUR, kar izhaja iz priloženega poročila). Na območju občin, za katere je bila z izpodbijano odločitvijo podeljena koncesija drugemu prijavitelju, je te storitve doslej opravljal sam. Zato bo z vidika opravljanja svoje dejavnosti v najboljšem primeru utrpel hude finančne posledice. Posel, ki je predmet zadevne koncesije, na letni ravni namreč predstavlja kar 10 % obsega vseh njegovih prihodkov. Zaradi izgube posla je v trenutnih gospodarskih razmerah ogrožen njegov nadaljnji ekonomski obstoj in je odpadla potreba po delu dveh veterinarjev, zaposlenih za polni delovni čas, zaradi česar bo mogel iz poslovnih razlogov odpovedati pogodbi dvema delavcema.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s svojimi navedbami, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pridobitev koncesije na podlagi novega javnega razpisa je namreč negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tak (tudi za dosedanjega koncesionarja) zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo (enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v številnih primerih, na primer X Ips: 535/2007, 149/2009, 201/2009, 334/2009). Zatrjevane posledice (zmanjšanje obsega prihodkov, zmanjšana potreba po zaposlovanju), ki izhajajo iz nepridobitve (ponovne) koncesije oziroma iz neuresničitve pričakovanja pa so tudi poslovno predvidljive in se jih je moral revident ob dejstvu časovno omejenega trajanja koncesijske pogodbe ves čas zavedati ter temu ustrezno prilagoditi svoje poslovanje.

8. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).