Supreme Court dismisses appeal in labor dispute where claim value is under 40,000 EUR threshold. Appeal rejected due to insufficient value and lack of court permission. Court upholds lower court ruling on dangerous work allowance. Appeal dismissed because claim value was under 40,000 EUR and no permission was sought. Court rejected appeal as labor disputes require 40,000 EUR threshold for review. Appeal dismissed since claim value did not meet statutory review threshold. Appeal rejected because claim value was below 40,000 EUR and no permission granted.

Revizija se zavrže.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Tožnik je kot vrednost spornega predmeta že v tožbi določil 2.000,00 EUR. Glede na to, da revizija v tem delovnem sporu ni bila dopuščena, saj predlog za dopustitev revizije ni bil vložen in ker revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek tudi ni dovoljena, saj vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku od 7. 2. 2008 dalje priznati dodatek za posebno nevarnost in ogroženost v višini 0,20 % osnovne plače po 20. členu Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in upravnih organih (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS, št. 35/96 in spremembe) in mu od tega dne dalje izplačati razliko v plači med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi jo prejemal z upoštevanjem omenjenega dodatka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je zahtevek na priznanje dodatka za obdobje od 14. 4. 2003 do 7. 2. 2008 in izplačilo razlike v plači za navedeno obdobje. Sodišče je presodilo, da je tožnik od 7. 2. 2008 dalje (t.j. od dne ko je vložil zahtevo za priznanje dodatka pri toženi stranki) do vtoževanega dodatka upravičen, saj pri delu prihaja v stik z eksplozivnimi snovmi.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da je dodatek za posebno nevarnost in ogroženost mogoče priznati le za tiste dolžnosti, za katere je tako določil pristojni minister s formacijo. Glede na to, da niti za formacijsko dolžnost vzdrževalca v formaciji letalsko tehnična enota, na katero je bil tožnik imenovan, niti za formacijsko dolžnost letalskega tehnika III-orožarja v formaciji letalsko tehnična eskadrilija, ki jo tožnik dejansko opravlja, ni predviden dodatek za posebno nevarnost in ogroženost, tožnik do le-tega ni upravičen.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V njej navaja, da je do dodatka za posebno nevarnost in ogroženost upravičen neposredno na podlagi 20. člena Uredbe in ne glede na dejstvo ali je pri posamezni dolžnosti dodatek v formaciji določen ali ne. Ker je vtoževani dodatek del plače in se nanaša na pogoje dela, ki jih delavec opravlja, meni, da je do dodatka in razlike v plači upravičen.

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrženje.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008) je v prvem odstavku 130. člena določil, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. Po drugem odstavku 130. člena ZPP-D se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih le v primerih, če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Po 133. členu ZPP-D je le-ta začel veljati 1. 10. 2008. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 14. 4. 2009, kar pomeni, da se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal po uveljavitvi ZPP-D. Zato je glede dovoljenosti revizije potrebno upoštevati določbe tega zakona. Pri zahtevku za izplačilo plačilo dodatka za delo z nevarnimi snovmi in razlike v plači gre za premoženjski individualni delovni spor. Po prvi točki 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) je revizija v premoženjskih individualnih delovnih sporih dovoljena le, če je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Po tretjem odstavku istega člena je v primeru, če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče.

7. V tem delovnem sporu tožnik uveljavlja plačilo dodatka za delo z nevarnimi snovmi in razliko med izplačano plačo in plačo, ki bi jo tožnik prejemal z upoštevanjem vtoževanega dodatka. Tožnik je kot vrednost spornega predmeta že v tožbi določil 2.000,00 EUR. Glede na to, da revizija v tem delovnem sporu ni bila dopuščena, saj predlog za dopustitev revizije ni bil vložen in ker revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek tudi ni dovoljena, saj vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP revizijo zavrglo.

8. Glede na to, da navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, tožena stranka glede na določbo prvega odstavka 155. člena ZPP sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.