Supreme Court dismisses appeal on non-property damage compensation amounting to 96,000 EUR for a slip-and-fall injury.

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 140,45 EUR revizijskih stroškov.

[JEDRO]

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je v tej pravdi zahteval povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je utrpel zaradi padca v kopalnici begunskega doma. Prvostopenjsko sodišče mu je prisodilo 160.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v enaki višini.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo v celoti zavrnilo, pritožbi toženke pa delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožniku prisodilo 96.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v enaki višini. V ostalem je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da je utrpel katastrofalno škodo, ki je ni mogoče razmejiti po posameznih oblikah nepremoženjske škode. Primer je podoben zadevi Vrhovnega sodišča II Ips 351/2003 z dne 20. 3. 2004. Nižji sodišči bi morali tožniku prisoditi vso zahtevano odškodnino in pri njeni odmeri upoštevati tudi trajanje postopka.

Odgovor nasprotne stranke

4. Toženka v odgovoru na revizijo pritrjuje razlogom pritožbenega sodišča in predlaga zavrnitev neutemeljene revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je po presoji revizijskega sodišča z odmero denarne odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine tožnika v višini 25.000,00 EUR, za strah v višini 5.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 66.000,00 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe ter sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

7. Podroben dejanski obseg vseh oblik tožnikove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na šesti do sedmi strani prvostopenjske sodbe in na šesti do osmi strani pritožbene sodbe, zato ga revizijsko sodišče v sodbi ni povzelo. Natančne in izčrpne ugotovitve sodišč o tožnikovih telesnih bolečinah, strahu in zmanjšanju življenjske aktivnosti ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Pritožbeno sodišče je pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevalo vse ugotovljene okoliščine, zato revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine.

8. Skupni odmerjeni znesek 96.000,00 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 100 takratnih povprečnih neto plač. Odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Tudi sami zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerja med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje.(1) Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija zato neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

9. Tožnikovo sklicevanje na zadevo Vrhovnega sodišča II Ips 351/2003 z dne 20. 3. 2004 ni utemeljeno. Gre za najtežji primer v knjigi Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo,(2) ki ni primerljiv z obravnavanim. Neutemeljen je tudi očitek, da gre pri tožniku za katastrofalno škodo, saj je njegove bolečine in strah mogoče razmejiti po posameznih oblikah nepremoženjske škode. Nenazadnje sama opredelitev, ali gre za katastrofalno škodo ali ne, ne vpliva na višino odškodnine.(3) Ker je odškodnina odmerjena upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, na višino prav tako ne vpliva trajanje postopka.

10. Ker torej niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožnika na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

11. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženki so po odvetniški tarifi (glej prvi odstavek 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu) priznani stroški za sestavo odgovora na revizijo (300 točk), z upoštevanjem 2 % materialnih stroškov.

---.---

Op. št. (1): Glej mag. Alenka Berger Škrk, Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (Pregled sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, Harmonizacija na ravni EU in Sveta Evrope), GV Založba, Ljubljana 2010, str. 126 do 132 (primeri od 106 do 98 povprečnih neto plač).

Op. št. (2): Ibidem, str. 105 in 106.

Op. št. (3): Glej tudi razloge odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 351/2003 z dne 20. 3. 2003.