Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal due to lack of specific legal stance and factual basis.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog, ki ne vsebuje (resničnega) pravnega stališča sodišča druge stopnje o nekem pravnem vprašanju in ki temelji na drugačnih dejanskih ugotovitvah od tistih, ugotovljenih s pravnomočno sodbo, je nepopoln.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek za plačilo 23.882 EUR. Ugotovilo je, da je tožnik sklenil pogodbo s prvo toženko, ki je dela tudi izvedla. Ko se je njegova leta 1984 zgrajena hiša začela posedati, se je odločil za poseben način učvrstitve terena pod temelji hiše z vbrizganjem 1245 kg smole v globino zemlje. Podlaga za sanacijo je bilo geotehnično poročilo S. V., ki ni vsebovalo podatka, da se trdna zemlja nahaja na bistveno večji globini. Po petih mesecih se je hiša spet začela posedati. Poseg je bil preplitev. Učvrstitev je zmanjšala posedke, ni pa v celoti odpravila njihovega posedanja. Razprle so se stare razpoke in pojavile so se nove. Šele po tožnikovi reklamaciji so z dodatnimi preiskavami ugotovili, da je treba smolo vbrizgati v bistveno večjo globino, ker je šele tam trdna zemljina. Za primer posedanja je bila dogovorjena dodatna sanacija proti dodatnemu plačilu naročnika pod ugodnejšimi pogoji. Tožnik ni sprejel ponudbe za dodatno vbrizganje smole, kar bi moral dodatno plačati. Sodišče je presodilo, da je prva toženka po pogodbi jamčila le za kvaliteto vbrizgane smole in ne za (ne)posedanje. Posedanja ni mogoče pripisati napaki vbrizgane smole, ampak naknadno ugotovljenim okoliščinam (trdna zemlja je bila globlje).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo. Vbrizgavanje smole je sledilo podatkom iz geotehničnega poročila. Šele pri reševanju reklamacije (z dodatnimi vrtinami) se je izkazalo, da se trdna zemljina nahaja na bistveno večji globini, kot je bilo navedeno v geotehničnem poročilu kot podlagi za sanacijo. Vzrok za nadaljnje posedanje ni v kvaliteti smole, pač pa v posedanju tal. Tožnik je bil s pogodbo opozorjen na možnost dodatnega posedanja terena zaradi drugih vzrokov.

3. Zoper to sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem trdi, da je sodišče druge stopnje sprejelo stališče, da izvajalec pogodbenih del po delovršni pogodbi za svoje delo ne odgovarja, ter da je njegova odgovornost omejena le na kvaliteto materiala, ki ga je v celoti dobavil. Sprašuje, ali določila členov 5, 6, 9, 10 in 620 Obligacijskega zakonika sploh veljajo.

4. Predlog ni popoln.

5. Dne 1. oktobra je začela veljati novela Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008, v nadaljevanju ZPP), s katero so bile bistveno spremenjene določbe o reviziji. V drugem odstavku 367. člena ZPP je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Če te vrednosti ne presega, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek istega člena).

6. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno. Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem predlagatelj ni zadostil. Po eni strani v svoji vlogi spornega pravnega stališča sodišča druge stopnje ne navede konkretno in natančno, po drugi strani pa izkrivljeno predstavlja pravne zaključke sodišča druge stopnje. Sodišče druge stopnje v svoji sodbi ni sprejelo stališča, ki ga kot spornega navaja predlagatelj na deseti strani predloga. Izhajalo je iz ugotovitev (primerjaj četrto stran sodbe sodišča druge stopnje), na katere je vezano tudi Vrhovno sodišče. Predlog, ki ne vsebuje (resničnega) pravnega stališča sodišča druge stopnje o nekem pravnem vprašanju in ki temelji na drugačnih dejanskih ugotovitvah od tistih, ugotovljenih s pravnomočno sodbo, je nepopoln. Poleg tega pa v tožnikovem predlogu ni navedenih okoliščin, ki bi kazale, da tožnikov primer vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, da je torej vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča.

7. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.