Supreme Court rejects transfer of property dispute case due to lack of relevant personal bias grounds.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer a property dispute case to a different court. The applicant argued that the original court's judges were biased due to their long employment history with the deceased mother of the parties involved. The court determined the dispute concerned property rights between a co-owner and an outsider, rendering the personal relationships of the deceased and her children irrelevant to the specific legal issues. Consequently, the court found no objective grounds for bias and upheld the jurisdiction of the original court.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 67. člen; Zakon o pravdnem postopku 24. člen: A request for delegation of jurisdiction based on potential bias is rejected when the subject matter of the dispute does not involve the personal relationships or professional history of the court staff that would objectively compromise impartiality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Spor se ne nanaša se na medsebojna razmerja v obrazložitvi navedenih oseb, ki so po trditvah predloga zaposlenim na sodišču dobro znane, pač pa na premoženjski spor med upravnikom stanovanja, ki je v solasti otrok pokojne D. D. in njenega zunajzakonskega partnerja ter med E. B. Gre torej za zadevo, v kateri poznavanje osebnih razmer pokojne D. D. ter njenih otrok, njunega očeta in njenega zunajzakonskega partnerja ne bodo relevantne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Za odločitev o terjatvi tožeče stranke zoper toženo stranko je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče na Jesenicah, pred katerim teče pravdni postopek o tem pod opravilno številko P 132/2011. Pristojno prvostopenjsko sodišče je 18. 10. 2011 Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Svoj predlog je utemeljilo z okoliščino, da je toženec zakoniti zastopnik mladoletnih hčere B. B. in sina C. B., katerih sedaj že pokojna mati D. D. je bila nad 20 let uslužbenka tega sodišča; po razpadu njune življenjske skupnosti je med D. D. in E. B. teklo več postopkov premoženjske narave in več postopkov v zvezi z otrokoma. Uslužbenci in sodniki pristojnega sodišča so se z D. D. zelo dobro razumeli in so poznali njene osebne in življenjske razmere, zaradi česar bi bila lahko ogrožena nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
4. Delegacija pristojnosti je, kot izhaja iz v prejšnji točki navedenega pravila, prvenstveno namenjena zagotovitvi smotrnosti postopka, iz drugih tehtnih razlogov pa predvsem takrat, ko je to potrebno, da se izključi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča.
5. V predlogu za delegacijo Okrajno sodišče na Jesenicah navaja, da je Vrhovno sodišče v postopkih, ki se nanašajo na spore med tožnikom, otrokoma pokojne D. D. in tožnika ter zunajzakonskega partnerja D. D., E. B., za obravnavanje določilo drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar je konkreten spor drugačen: ne nanaša se na medsebojna razmerja zgoraj navedenih oseb, ki so po trditvah predloga zaposlenim na sodišču dobro znane, pač pa na premoženjski spor med upravnikom stanovanja, ki je v solasti otrok pokojne D. D. in njenega zunajzakonskega partnerja ter med E. B., ki sodeč po podatkih sklepa o dedovanju, izdanega v zapuščinskem postopku po pokojni D. D., ni solastnik tega stanovanja. Gre torej za zadevo, v kateri poznavanje osebnih razmer pokojne D. D. ter njenih otrok, njunega očeta in njenega zunajzakonskega partnerja ne bodo relevantne.
6. Predlog je Vrhovno sodišče zato zavrnilo (24. člen Zakona o pravdnem postopku).