Appeal dismissed; temporary order requires connection to the main boundary determination proceeding under ZIZ.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Iz ureditve, po kateri je začasna odredba sredstvo zavarovanja, nedvoumno izhaja, da mora biti med predlagano začasno odredbo in predmetom urejanja v konkretnem postopku (ki je predmet zavarovanja) podana zveznost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V tem nepravdnem postopku, ki teče zaradi sodne določitve meje, je predlagatelj predlagal izdajo začasne odredbe. Z njo naj bi sodišče nasprotnemu udeležencu naložilo, naj odstrani asfalt ter mu prepovedalo vsako polaganje asfalta v nadalje ter vsakršne nadaljnje posege v nepremičnino št. 1110/2 ter v sporni mejni prostor med to parcelo in parcelo 2174/2, vse k.o. 1453 Z. Predlagal je, naj začasna odredba traja do pravnomočne odločitve v tem nepravdnem postopku.

2. Sodišče je predlagano začasno odredbo zavrnilo.

3. Proti sklepu vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja vse dovoljene pritožbeno razloge ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa naj ga razveljavi. Predlagatelj nasprotuje razlogom sodišča, češ da se mora predlog za izdajo začasne odredbe v nepravdnem postopku za določitev sodne meje nanašati oziroma se gibati v okviru tega postopka. Meni, da zakon tega nikjer ne določa. Gibanje v okviru postopka za sodno določitev meje ni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe. Sicer pa meni, da njegov predlog je v zvezi s tem postopkom. Nanaša se namreč tudi na sporni mejni prostor. Predlagatelj meni, da je izpodbijani sklep nejasen in nerazumljiv ter ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izdajo začasne odredbe je mogoče predlagati tako v že obstoječem sodnem postopku (tudi nepravdnem, kakršen je ta), kakor tudi tedaj, ko tak postopek še ni uveden (266. člen ZIZ (1)).

6. V obravnavani zadevi bi bila lahko narava predlagane začasne odredbe sporna. Predlagatelj se namreč sklicuje na več materialnopravnih upravičenj (lastninska pravica, varstvo pred škodljivim ravnanjem), pa tudi na nekatere bojazni v zvezi s potencialnimi postopki (razlastitveni postopek). Varstvo lastninske pravice ter varstvo premoženja pred škodljivimi posledicami sta po svoji naravi takšna materialnopravna položaja, v zvezi s katerima je mogoče predlagati zavarovanje z začasno odredbo – tudi pred uvedbo postopka. Vendar pa obravnavan predlog ne gradi v tej smeri. Predlog v tej zadevi se le opira na številne materialnopravne razsežnosti primera, kakršnegakoli sodnega varstva svojih pravic pa niti ne napoveduje. Sklicevanje na materialnopravna upravičenja, ki presegajo predmet odločanja v tem nepravdnem postopku, predlagatelj navaja predvsem v podkrepitev svojega predloga v tem nepravdnem postopku. Predlagatelj je predlog za izdajo začasne odredbe podal v tem nepravdnem postopku – in ne morebiti izven tega postopka, kar mu sicer omogoča pravilo prvega odstavka 266. člena ZIZ.

7. S tem je sodišču opredelil polje njegovega odločanja. To pa pomeni, da sodišče utemeljenost predloga presoja v zvezi z uveljavljeno terjatvijo v tem postopku oziroma, ker gre za nepravdni postopek, v zvezi s predmetom sodnega urejanja v tem postopku. Ne gre le za to, da je navedel opravilno številko te zadeve, marveč je predlog tudi vsebinsko navezal na ta postopek (to pa izrecno trdi tudi v sami pritožbi), saj je predlagal, da ta začasna odredba traja „do pravnomočnega končanja postopka za sodno določitev meje …“. Ob takšnem predlagateljevem izhodišču pa je sodišče moralo odločati v tem nepravdnem postopku, kar pomeni tudi v zvezi s predmetom urejanja v tem postopku.

8. Pri tem je ravnalo pravilno, ko je odločilo, da se predlog zavrne. Pritožnikove navedbe, da pozitivno pravo nikjer ne določa, da se mora predlog za izdajo začasne odredbe v nepravdnem postopku za sodno določitev meje gibati v okviru tega postopka in se nanašati na predmet odločanja v tem postopku, niso utemeljene. Takšen sklep je mogoč zgolj na podlagi vulgarno pozitivistične jezikovne razlage. Iz ureditve, po kateri je začasna odredba sredstvo zavarovanja (240. člen ZIZ), namreč nedvoumno izhaja, da mora biti med predlagano začasno odredbo in predmetom urejanja v konkretnem postopku (ki je predmet zavarovanja) podana zveznost. Ta zveznost pa je lahko utemeljena le tedaj, ko bi bil predlagatelj brez izdane začasne odredbe de facto v položaju, ko bi mu bilo onemogočeno učinkovito sodno varstvo, ki ga primarno zahteva. V konkretnem primeru se to sodno varstvo nanaša na sodno ureditev meje. Ker takšne vsebinske zveznosti v obravnavani zadevi ni, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlagano začasno odredbo zavrnilo.

9. Pritožba ni utemeljena, podani pa niso niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (2)).

10. Povedanemu pa pritožbeno sodišče dodaja, da je ravnanje sodišče glede primarnega sodnega varstva v tem postopku v izrazitem nasprotju s pravico do sojenja v razumnem roku.

(1) Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 do Uradni list RS, št. 26/2011).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in nadaljnji).