Appeal allowed; debtor's lack of appeal right against seizure order invalidates lower court's execution rejection.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep:

- razveljavi v delu, v katerem je bil sklep o izvršbi VL 105144/2010 z dne 30. 07. 2010 glede izvršilnega sredstva rubež denarne terjatve po prodajni pogodbi št. 31/2010 z dne 01. 04. 2010 in aneksu z dne 13. 05. 2010 razveljavljen in predlog za izvršbo zavržen;

- spremeni v delu, v katerem je bilo upniku naloženo, da B. K. povrne izvršilne stroške v višini 561,36 EUR, tako da se predlog B. K. za povrnitev izvršilnih stroškov v celoti zavrne.

II. Dolžnikov dolžnik B. K. sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe, kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve.

Stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi VL 105144/2010 z dne 30. 07. 2010 glede izvršilnega sredstva rubež denarne terjatve po prodajni pogodbi št. 31/2010 z dne 01. 04. 2010 in aneksu z dne 13. 05. 2010 in v tem delu predlog za izvršbo zavrglo. Upniku je še naložilo, da povrne B. K. (ki v tem postopku nastopa v funkciji dolžnikovega dolžnika) izvršilne stroške, ki jih je odmerilo v višini 561,36 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Pritožba je bila vročena dolžnikoma in dolžnikovemu dolžniku B. K., ki je na pritožbo tudi odgovoril. Nasprotoval je pritožbenim razlogom in predlagal višjemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasil je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba sicer pravilno opozarja, da je bila upniku vročena le ena vloga B. K., in sicer vloga z naslovom „ugovor zoper sklep o izvršbi, obvestilo o neobstoju terjatve, in predlog na zavrnitev zaznambe izvršbe“ z dne 12. 10. 2010, ne pa tudi vloga z dne 12. 10. 2010, ki jo je B. K. naslovila kot „ugovor, predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in obvestilo o neobstoju terjatve“. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre po vsebini za povsem identični vlogi, ki sta bili vloženi istega dne in ki se med seboj razlikujeta samo glede naslova oziroma predlogov, razvidnih iz naslova (ki pa jih prvostopno sodišče niti ni obravnavalo, saj je vlogi štelo le kot obvestilo dolžnikovega dolžnika o neobstoju terjatve). Z opustitvijo vročitve druge vloge upniku je bila zato storjena le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki ni vplivala na njegovo zakonitost.

6. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni preverilo, ali je vlogo z dne 12. 10. 2010 vložila zemljiškoknjižna lastnica ga. B. K., ali neka tretja oseba, je neutemeljen, saj pritožba ne navaja razlogov za dvom v identiteto fizične osebe, pritožbeno sodišče pa jih iz podatkov v spisu tudi ne najde.

7. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, zakaj predlogov B. K. v zgoraj navedenih vlogah (razen obvestila o neobstoju terjatve) ni upoštevalo. Ker je že po uradni dolžnosti s sklepom z dne 08. 10. 2010 razveljavilo izdani sklep o izvršbi glede izvršilnega sredstva rubeža in prodaje nepremičnine parc. št. ... in v tem delu predlog za izvršbo s tem izvršilnim sredstvom zavrglo, je B. K. (v funkciji tretjega) izgubila pravni interes za večji del predlogov, vloženih po izdaji tega sklepa dne 12. 10. 2010 (praviloma bi jih sodišče sicer moralo zavreči).

8. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo obvestilo o neobstoju terjatve in da je bila v posledici napačna tudi odločitev o izvršilnih stroških.

9. Za dovolitev izvršbe z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo zadostuje, da upnik to terjatev opredeli tako, da jo je mogoče identificirati. To je upnik v obravnavanem primeru tudi storil, saj je že v predlogu za izdajo sklepa o izvršbi predlagal tudi rubež in prenos terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika B. K. po prodajni pogodbi št. 31/2010 z dne 01. 04. 2010 in aneksu z dne 13. 05. 2010 v višini 67.500,00 EUR. Dne 30. 07. 2010 izdani sklep o izvršbi je tako vseboval tudi sklep o rubežu, saj se sklep o prenosu terjatve v skladu z 115. čl. ZIZ-1 lahko izda šele po pravnomočnosti sklepa o rubežu. Zoper sklep o rubežu dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe (četrti odstavek 107. člena ZIZ-1), kar pomeni, da v tej fazi izvršilnega postopka (od izdaje sklepa o rubežu do izdaje sklepa o prenosu terjatve) nima pravice do udeležbe v postopku. Nima niti pravice do izjave o obstoju oziroma neobstoju terjatve. Izjava dolžnikovega dolžnika o obstoju terjatve je zgolj pravica upnika, da si zagotovi varnejši položaj v zvezi z poznejšo izterjavo te terjatve, zato se pridobi izključno na upnikov predlog (111. člen ZIZ-1). Takšnega predloga upnik v obravnavanem primeru ni podal. Že iz tega razloga prvostopno sodišče obvestila dolžnikovega dolžnika o neobstoju terjatve ne bi smelo upoštevati. V nobenem primeru pa (tudi, če bi upnik predlagal pridobitev izjave dolžnikovega dolžnika) se izvršilno sodišče ni upravičeno spuščati v vsebino izjave in se ukvarjati z vprašanjem obstoja oz. spornosti te terjatve.

10. Predmet rubeža in prenosa je lahko tudi sporna terjatev. To je razvidno iz 123. člena ZIZ-1, ki predvideva možnost, da upnik vloži tožbo za izterjavo prenesene terjatve. Z rubežem terjatve in njenim prenosom v izterjavo upnik nasproti dolžnikovemu dolžniku ne pridobi izvršilnega naslova (razen, če ga nima že sam dolžnik). Zato z izdanim sklepom o rubežu terjatve pravni položaj dolžnikovega dolžnika še ni v ničemer ogrožen. Šele s prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, dolžnikov dolžnik pa lahko proti upniku, na katerega je prenesena terjatev, uveljavlja le tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti dolžniku (120. člen ZIZ-1). V izvršilni postopek lahko torej dolžnikov dolžnik vstopi šele po izdaji sklepa o prenosu terjatve, ki pa ga v obravnavanem primeru sodišče ni izdalo.

11. Ker je sodišče prve stopnje s tem, ko je upoštevalo izjavo dolžnikovega dolžnika in odločalo o njeni utemeljenosti in z opustitvijo izdaje sklepa o prenosu terjatve, bistveno kršilo določbe izvršilnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na zavrženje predloga za izvršbo, razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju postopka bo izvršilno sodišče moralo ravnati v skladu z določbo 115. člena ZIZ-1. Izpodbijani sklep pa je v stroškovnem delu spremenilo tako, da je predlog za povrnitev izvršilnih stroškov v celoti zavrnilo, saj stroški nedovoljenih vlog že po naravi stvari ne sodijo med stroške, ki bi jih upnik neutemeljeno povzročil (6. odst. 38. člena ZIZ-1). Ker je upnik s pritožbo uspel, dolžnikov dolžnik tudi sam nosi svoje pritožbene stroške.