Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Ip 907/2011 ECLI:SI:VSLJ:2011:I.IP.907.2011 AI generated

Appeal dismissed; withdrawal of enforcement request depends on request content and procedural stage. Withdrawal of enforcement request depends on request content and procedural stage.

Case Number VSL sklep I Ip 907/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first instance court's decision to continue the enforcement proceedings. The creditor had submitted a withdrawal request after the debtor filed an objection, arguing the debt was paid, but the withdrawal only addressed the enforcement request, not the payment order. The court ruled that because the debtor had already lodged an objection, the first instance court was legally obligated to decide on that objection under the Enforcement Act rather than simply stopping enforcement. Consequently, the creditor's withdrawal did not justify halting the proceedings, and the appeal was rejected as unfounded.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 43. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 1. odstavek 441. člen: The decision to stop enforcement proceedings based on a creditor's withdrawal depends on whether the withdrawal request covers both the payment order and the enforcement request, as well as the procedural stage at the time of withdrawal; if an objection has been filed, the court must rule on the objection before considering a withdrawal of the enforcement request.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings withdrawal of request payment order objection procedure procedural stage creditor's withdrawal enforcement law

Cited Legislation

AI generated
43. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
1. odstavek 441. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku
Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15.
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku
23. člen Ustave RS
25. člen Ustave RS
61. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
2. odstavek 62. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju

Cited Case Law

AI generated
Ustavnega sodišča Up 1273/07 z dne 22. 05. 2008
člen Zakona o izvršbi in zavarovanju ni nujno edina pravna podlaga za odločanje o ustavitvi izvršilnega postopka (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up 1273/07 z dne 22. 05. 2008, objavljeno v Uradnem listu RS, št.
Vrhovnega sodišča RS III Ips 2/93
Odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 2/93, na katero se pritožnik sklicuje, ne ureja identičnega stanja in zato v tem primeru pravnega stališča Vrhovnega sodišča RS ni mogoče upoštevati.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna tako od vsebine upnikove izjave (ali umika zahtevek za plačilo in izvršbo, ali samo zahtevek za izvršbo) kot tudi od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi opr. št. VL XXXX/2010 z dne 26. 11. 2010 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče v L. v pravdnem postopku.

Zoper navedeni sklep je vložil upnik pravočasno pritožbo ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi iz vseh pritožbenih razlogov, sklep razveljavi in ugovor dolžnika v celoti zavrne ter izvršbo v celoti ustavi s tem, da dolžnik krije lastne stroške postopka. Sodišče je namreč spregledalo, da je upnik podal umik izvršbe dne 05. 01. 2011 pred izdajo sklepa o izvršbi, takoj po prejemu obvestila iz svoje finančne službe pa je dolžnik svoj dolg poravnal. Glede na vlogo upnika bi moralo sodišče izvršbo ustaviti. Ko je sodišče odločilo, da se izvršba nadaljuje v pravdi, je priznalo dolžniku manjšo korist, kot mu jo upnik priznava. Spor je razrešen in ni nobenega razloga več, da bi se postopek nadaljeval. Pravdni postopek se namreč začne šele s pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju v pravdi. Kršeno je načelo ekonomičnosti in hitrosti, podana pa je krivda dolžnika, saj bi moralo sodišče naknadno plačilo šteti za umik ugovora.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine na predlog dolžnika izdalo dne 26. 11. 2010. Navedeni sklep je dolžnik prejel 07. 12. 2010 ter 14. 12. 2010 podal ugovor, v katerem je v celoti zanikal obstoj terjatve po temelju in višini. Dne 05. 01. 2011 je upnik na sodišče poslal vlogo imenovano „umik predloga za izvršbo“, v kateri je zapisal, da umika predlog za izvršbo, ker je dolžnik poravnal svoj dolg, s predlogom, da se izvršba ustavi. Dne 10. 01. 2011 je sodišče svoj sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna glede na časovni potek pravdnih dejanj strank in sodišča, pa tudi glede na vsebino samega predloga upnika v vlogi z dne 05. 01. 2011. To vlogo je namreč upnik res naslovil z nazivom „umik predloga za izvršbo“, vendar pa je sodišču predlagal le, da ustavi izvršbo, ni pa predlagal tudi razveljavitve sklepa o izvršbi. Glede na to, da je upnik predlagal le ustavitev izvršbe, dolžnik pa je pred tem že vložil ugovor, je bilo prvo sodišče dolžno odločiti o ugovoru v skladu z 61. in 2. odstavkom 62.

člena Zakona o izvršbi (ZIZ). V kolikor tega ne bi storilo, bi dolžniku kršilo ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS do sodnega varstva in iz 25. člena Ustave RS pravico do pravnega sredstva, ki določa, da mora sodišče o vloženih pravnih sredstvih odločati. V konkretnem primeru namreč ne gre za klasičen postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ampak za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V takem primeru pa v primeru umika predloga za izvršbo 43. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju ni nujno edina pravna podlaga za odločanje o ustavitvi izvršilnega postopka (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up 1273/07 z dne 22. 05. 2008, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 59/2008).

Predlog upnika na podlagi verodostojne listine namreč ne vsebuje le zahtevo za izvršbo, ampak vsebuje tudi dajatveni del, to je zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v 8 dneh plača terjatev. Posledično vsebuje tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjane terjatve, tudi t.i. kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v 8 dneh poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine torej sodišče ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog.

Zato je treba v postopku po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine v primeru upnikove izjave o umiku predloga izhajati ne le iz 43. člena ZIZ, temveč je treba smiselno upoštevati tudi določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga. ZPP v 1. odstavku 441. člena tako določa, da sme tožeča stranka umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. Določa tudi, da sodišče v primeru, če se tožba umakne, plačilni nalog s sklepom razveljavi. Iz navedenega izhaja, da je odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku odvisna tako od vsebine upnikove izjave (ali umika zahtevek za plačilo in izvršbo, ali samo zahtevek za izvršbo) in nadalje tudi od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja.

Le če je sklep o izvršbi pravnomočen, se lahko upnikova izjava o umiku nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe in posledično ustavitev izvršbe v smislu 43. člena ZIZ. Torej, ker je v tem konkretnem primeru dolžnik podal ugovor pred izjavo upnika o umiku predloga, s katero pa je upnik zahteval le ustavitev izvršbe, medtem, ko v sam dajatveni del sklepa upnik z morebitno izjavo o umiku dajatvenega dela zahtevka ni posegal, je bilo prvo sodišče dolžno odločati o ugovoru dolžnika. Upnik bo lahko podal izrecno izjavo o umiku tožbe v okviru pravdnega postopka.

Odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 2/93, na katero se pritožnik sklicuje, ne ureja identičnega stanja in zato v tem primeru pravnega stališča Vrhovnega sodišča RS ni mogoče upoštevati.

Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).