Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cpg 123/2011 ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CPG.123.2011 AI generated

Appeal dismissed; tenant's claim for eviction order revoked due to lack of property ownership evidence.

Case Number VSL sodba I Cpg 123/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the eviction order for business premises. The tenant argued that the landlord lacked ownership of specific parcels and that an oral agreement extended the lease beyond ten years, but the court found these claims unsupported. The court ruled that the landlord's right to terminate stems from the valid written lease and that the tenant failed to provide concrete evidence of third-party ownership or a valid oral extension.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih; Obligacijski zakonik: When a tenant sues for eviction, the court must verify the lessor's ownership; if the tenant cannot prove the lessor lacks title or that a third party holds rights, the eviction order stands despite ownership disputes.

Keywords

AI generated
eviction order business premises lessor ownership lease termination oral agreement written form tenancy dispute

Cited Legislation

AI generated
338. člen ZPP
205. člen ZPP
207. člen ZPP
350. člen ZPP
353. člen ZPP
Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
154. člen ZPP
155. člen ZPP
2. odstavek 12. člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih
587. člen Obligacijskega zakonika
V zvezi z vprašanjem lastništva v najem dane nepremičnine pa je zavzelo stališče, da je to za najemno razmerje irelevantno, saj ni nujno, da je najemodajalec lastnik stvari (587. člen Obligacijskega zakonika; OZ).

Cited Case Law

AI generated
III Ips 41/97
člena ZPP, po seji senata izdalo odločbo (primerjaj III Ips 41/97).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če odpovedno tožbo vloži najemnik, sodišče ne izda naloga za izpraznitev, pač pa tožbo zgolj vroči najemodajalcu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane v veljavi nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Plg 105/2009 Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 12 .2009, pri čemer pa se kot izpraznitveni rok določi datum 31. 12. 2010, v preostalem delu pa ostane nalog nespremenjen. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati njene pravdne stroške v višini 4.726,08 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da nalog za izpraznitev poslovnih prostorov razveljavi, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

4. Stečajni postopek zoper toženo stranko je sodišče začelo dne 04. 04. 2011. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Do prekinitve postopka je prišlo potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja, oziroma so potekli roki zanje. Zato je pritožbeno sodišče, ob smiselni uporabi 2. odstavka 207. člena ZPP, po seji senata izdalo odločbo (primerjaj III Ips 41/97).

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je kot pravno odločilno dejstvo ugotovilo, da sta tožena stranka in pravni prednik tožeče stranke 01. 10. 2005 sklenila pogodbo o najemu poslovne stavbe in drugih proizvodnih objektov za nedoločen čas (priloge A2). Ker se za veljavnost pogodbe o najemu poslovnih prostorov zahteva pisna oblika (2. odstavek 12. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Ur. l. RS št. 18/74 s spremembami: ZPSPP), je razsodilo, da zatrjevani ustni dogovor o drugačnem trajanju najemnega razmerja (odpovedi pravici do odpovedi najemnega razmerja pred potekom 10 let) ne bi bil veljaven. Ugotovilo je tudi, da je tožeča stranka najemno pogodbo v skladu z zakonom sodno odpovedala. V zvezi z vprašanjem lastništva v najem dane nepremičnine pa je zavzelo stališče, da je to za najemno razmerje irelevantno, saj ni nujno, da je najemodajalec lastnik stvari (587. člen Obligacijskega zakonika; OZ).

7. Tožena stranka je v pritožbi izpodbijala navedeno sodbo z naslednjimi pritožbenimi navedbami. Trdila je, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko se ni opredelilo do njenega nasprotnega tožbenega zahtevka za odpoved najemnega razmerja za del nepremičnin, ki naj ne bile v lasti tožeče stranke (parc. št. 2203/5 in 2210/5 k.o. V.). Nadalje je navajala, da tožeča stranka ni upravičena zahtevati izpraznitev tega dela nepremičnin, saj naj ne bi imela pravne podlage za oddajo spornega dela nepremičnine v najem. Nazadnje je še vztrajala je pri trditvah o obstoju ustnega dogovora o 10 letnem najemu.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je neutemeljen pritožbeni očitek tožene stranke, da se sodišče ni opredelilo do nasprotnega zahtevka tožene stranke za odpoved najemnega razmerja brez odpovednega roka za nepremičnine na parc. št. 2203/5 in 2210/5 k.o. V. Drži sicer, da lahko odpovedno tožbo vloži tudi najemnik, vendar pa v takem primeru sodišče ne izda naloga za izpraznitev, pač pa tožbo zgolj vroči najemodajalcu. Z vročitvijo je tako sodelovanje sodišča pri odpovedi končano (Andreja Veselič: Posebnosti pravne ureditve poslovnih stavb in poslovnih prostorov, Pravna praksa št. 441/99, Gospodarski vestnik d.d., Ljubljana 1999, str. 25 in naslednje ter prof. Dr. Jože Juhart: Civilno procesno pravo FLRJ, Univerzitetna založba v Ljubljani, Ljubljana 1961, str. 576). Ker o odpovedi najemnika sodišče ne odloči s sodbo, uveljavljene kršitve niso podane.

9. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pogoje za odpoved in nalog za izpraznitev pravilno presodilo. Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje navajala zgolj to, da deponija žerjavov in delavnica s skladiščem, ki se nahajata na parcelah št. 2203/5 in 2210/5 k.o. V., nista v lasti najemodajalca. V zvezi s tem je tožeča stranka pojasnila, da je toženi stranki oddala v najem celotni kompleks poslovnih prostorov na lokaciji L., ter da sta bili obe stranki ob sklepanju najemne pogodbe v dobri veri, da je najemodajalec lastnik celotnega kompleksa.

10. Tožena stranka v pritožbi vztraja pri trditvah, da tožeča stranka za oddajo stvari v najem ne izkazuje nobenega stvarnopravnega oziroma obligacijskopravnega upravičenja. Po presoji pritožbenega sodišča takšne trditve za drugačno odločitev ne zadoščajo. Odločilno dejstvo, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje je, da sta pravdni stranki sklenili najemno pogodbo za celoten kompleks poslovnih prostorov. Najemodajalčev zahtevek za izpraznitev poslovnih prostorov (28. člena ZPSPP) zato izhaja iz obligacijskopravnega razmerja med najemodajalcem in najemnikom. Tožena stranka pa ni podala ustrezne konkretne trditvene podlage, iz katere bi izhajalo, da obstaja takšno stvarnopravno oziroma obligacijskopravno upravičenje koga tretjega (oziroma nje same), ki bi izključevalo izpraznitveni zahtevek tožeče stranke. Zato pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi s pravico do vrnitve stvari (nepremičnin na parcelah št. 2203/5 in 2210/5 k.o. V.) niso utemeljene.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožene stranke, da ob sklenitvi najemnega razmerja ni prišlo do dejanske izročitve nepremičnin, saj naj bi bile te že v posesti in uporabi tožene stranke. Če ima najemnik stvar že v svoji posesti posebna izročitev ni potrebna. V tem primeru se šteje, da je obveznost najemodajalca izpolnjena že s tem, da je najemniku omogočena raba stvari (primerjaj dr. Nina Plavšak, dr. Miha Juhart, mag. Dunja Jadek Pensa, dr. Vesna Kranjc, dr. Peter Grilc, dr. Ada Polajnar Pavčnik, dr. Mile Dolenc in dr. Marjan Pavčnik: Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 647).

12. Tožena stranka nadalje vztraja tudi pri obstoju ustnega dogovora o najmanj desetletnem obdobju najema, vendar pa v tem delu pritožbe ne obrazloži podrobneje. Sodišče prve stopnje je zahtevano pisnost dogovora o trajanju najema izčrpno obrazložilo, zato zgolj pavšalno sklicevanje na izjeme glede predpisane obličnosti za uspešno utemeljitev pritožbe ne zadoščajo.

13. Sodišče druge stopnje glede na navedeno ugotavlja, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožeča stranka je dolžna sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj glede na vsebino odgovora niso bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).