Appeal dismissed; court held no right to supplement land registry requests after final decision. Appeal dismissed; court held no right to supplement land registry requests after final decision.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

[JEDRO]

Določba 43. člena ZZK-1 torej ureja vknjižbo izbrisa pravice, razen lastninske pravice, ne pa tudi vknjižbo lastninske pravice na pravnega naslednika pravne osebe.

Sodišče mora predlagatelja pozvati k dopolnitvi predloga oziroma popravi le v primeru, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje iz prvega odstavka 146. člena ZZK-1, ne pa tudi v primeru, da predlog ni sklepčen, ker iz vsebine predloženih listin ne izhaja utemeljenost predloga za vpis.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za vknjižbo lastninske pravice in predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine pri parc.št. 2269/2 k.o. T. zavrnilo.

2. Proti sklepu se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določila postopka, ker predlagatelja ni pozvalo na dopolnitev predloga v skladu z določbo 2. odstavka 146. člena ZZK-1. Napačno naj bi bilo tudi pravno stališče prvega sodišča, da bi morala biti parcela št. 2269/2 k.o. T. vsebovana v sklepu o likvidaciji družbe T. d.o.o.. Pritožba se pri tem sklicuje na 2. odstavek 43. člena ZZK-1. Nadalje navaja, da je že pred prejemom izpodbijanega sklepa poslal listine, ki izkazujejo parcelacijo in povezavo med parcelami, navedenimi v pogodbi med G. in J. in v pogodbi med J. in T d.o.o. Vse ustrezne listine, ki izkazujejo, da gre za isto nepremičnino, je predlagatelj predložil, še preden je prejel izpodbijani sklep in bi zato moralo to prvo sodišče upoštevati. V zemljiškoknjižnem postopku naj bi imel namreč predlagatelj pravico svoj predlog dopolnjevati vse do prejema odločitve. Meni, da je navedba datuma izdaje sklepa napačna. Napačna naj bi bila tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bila pogodba med J. in T. d.o.o. brez datuma. Pogodba je bila sklenjena 28. 1. 2000.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da predmet pogodbe, sklenjene med J. in družbo T. d.o.o., ni parcela št. 2269/2 k.o. T., pa tudi iz sklepa, izdanega v likvidacijskem postopku, ni razvidno, da preostanek likvidacijske mase predstavlja tudi navedena parcela. Ob takšnih pravilnih prvostopnih ugotovitvah je pravilna tudi prvostopna materialnopravna odločitev, ko je predlog za vknjižbo lastninske pravice in predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zavrnilo. Na razloge prvega sodišča se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v tem delu sklicuje.

5. Glede na pritožbene navedbe pa je dodati, da drugi odstavek 146. člena ZZK-1 določa, da mora sodišče predlagatelja pozvati k dopolnitvi predloga oziroma popravi le v primeru, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje iz prvega odstavka 146. člena ZZK-1, ne pa tudi v primeru, da predlog ni sklepčen, ker iz vsebine predloženih listin ne izhaja utemeljenost predloga za vpis. Pritožba tudi zmotno razlaga določbo 43. člena ZZK-1. V 2. odstavku te določbe je navedeno, da če je pravna oseba, v korist katere je vknjižena stvarna pravica na nepremičnini, razen lastninske pravice, ali obligacijska pravica, prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka oziroma likvidacije ali zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ali če preneha brez pravnega naslednika na drug način, se vknjižba izbrisa te pravice dovoli na podlagi listine, ki dokazuje takšno prenehanje. Navedena določba torej ureja vknjižbo izbrisa pravice, razen lastninske pravice, ne pa tudi vknjižbo lastninske pravice na pravnega naslednika pravne osebe. Zakaj naj bi lahko predlagatelj dopolnjeval svoj predlog tudi po izdaji sklepa pred njegovo vročitvijo, pritožba ne pojasni in ne navede določbe, ki bi kaj takšnega dopuščala. Takšne pravice Zakon o zemljiški knjigi predlagatelju ne daje, pa tudi Zakon o nepravdnem postopku (2. odstavek 120. člena ZZK-1) in preko njega na podlagi 39. člena ZNP tudi Zakon o pravdnem postopku ne. Upoštevanje dodatnih pojasnil in listin, ki jih je predlagatelj vložil po izdaji izpodbijanega sklepa, pa pritožbeno sodišče tudi ne more upoštevati v pritožbenem postopku glede na določbo 1. odstavka 160. člena ZZK-1.

6. Glede na vse spredaj navedeno, ostale pritožbene navedbe so za odločitev o zadevi brezpredmetne, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, hkrati pa v skladu z določbo 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 dovolila izbris zaznambe zavrnitve vpisa.