Appeal dismissed; court revoked tax exemption when appellant proved ability to pay property taxes.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sodišče lahko sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep opr. št. P 1708/2008-III z dne 9.7.2008, s katerim je bil dolžnik oproščen plačila sodnih taks, razveljavi, tožnik pa je v roku 15 dni od prejema sklepa dolžan plačati sodno takso za tožbo z dne 6.5.2008 v višini 1.050,00 EUR, sicer bo sodišče štelo, da je tožba umaknjena.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo tožnik. V obširni in deloma nerazumljivi pritožbi v bistvenem navaja, da ga je sodišče prve stopnje najprej na podlagi istih podatkov oprostilo plačila sodnih taks, sedaj pa mu takse nalaga. Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da je tožbo vložil dne 9.1.2002. Pri odločanju bi moralo uporabiti 30. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in v skladu z 11. členom ZST-1 upoštevati predvsem njegovo nelikvidno stanje. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje zmotno oziroma nepopolno ugotovilo. Ne bi se smelo opreti na odločbo Bpp 958/2008, s katero je bila ugotovljena neupravičenost brezplačne pravne pomoči. Prav tako se ne bi smelo zadovoljiti s podatki, ki imajo le informativni značaj, kot je informativni izračun posplošene tržne vrednosti. Kršilo je 146. člen Zakona o upravnem postopku (ZUP). Ni se opredelilo do trditev, da bi plačilo taks ogrozilo njegovo preživljanje, saj ni zaposlen. Njive na R. ni mogoče prodati, ker gre čeznjo kanalizacija in ker je v obliki črke U, nepremičnine na Ra. ni mogoče prodati zaradi problemov z dostopom, stanovanjska hiša na R. pa ni nič vredna zaradi prisotnosti ljudi iz BiH. Poleg tega je nepremično premoženje predmet številnih tožb. Njegovo premoženje pravzaprav nima nobene vrednosti, zlasti ne njegova hiša na R.. Ker vrednost spornega predmeta 105.000,00 EUR ni več relevantna, bi moral plačati kvečjemu minimalno takso. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZST-1 lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena.

5. Sodišče prve stopnje se je potem, ko se je na podlagi odločbe Bpp 958/2008 seznanilo z vrednostjo tožnikovih nepremičnin, utemeljeno oprlo na zgoraj citirano določbo ZST-1 in sklep o oprostitvi plačila sodnih taks razveljavilo ter tožniku naložilo v plačilo sodno takso za tožbo. Sodišče prve stopnje je res napačno navedlo datum vložitve tožbe, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, pri tem pa ni zagrešilo očitanih procesnih kršitev. O tem, da tožnik razpolaga z nepremičninami večje vrednosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tako na podlagi njegove izjave o premoženjskem stanju, kot tudi na podlagi odločbe Bpp 958/2008, v kateri je pristojni organ na podlagi poizvedb pri Geodetski upravi RS ugotovil tržne vrednosti nepremičnin v lasti tožnika. Okoliščina, da gre za informativni izračun posplošene tržne vrednosti tožnikovih nepremičnin, kot to izpostavlja tožnik v pritožbi, ne predstavlja nikakršne ovire za upoštevanje tako ugotovljene vrednosti, saj gre za uradne podatke Geodetske uprave RS. Ker je tožnik lastnik nepremičnin večje vrednosti, tudi po presoji pritožbenega sodišča glede določbo 11. člena ZST-1 ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks oziroma je zmožen plačati sodne takse, kljub temu, da je sicer brez rednih dohodkov. Tožnik z navedbami, da nepremičnin ni mogoče prodati, da so te manjše vrednosti oziroma brez vrednosti, ne more uspeti. Dohodke iz nepremičnega premoženja bi tožnik namreč lahko pridobival tudi z oddajanjem nepremičnin v najem ali zakup. Sodišču prve stopnje se zato do navedenih trditev tožnika ni bilo treba posebej opredeljevati. Glede pritožbenih navedb, s katerimi tožnik nasprotuje vrednosti spornega predmeta, na podlagi katere je odmerjena sodna taksa za tožbo, pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je vrednost spornega predmeta določil sam tožnik (45. člen ZPP), tudi sicer pa tožnik vrednosti spornega predmeta v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more nasprotovati.

6. Po povedanem se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP).

7. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.