Administrative court dismisses free legal aid claim where case is clearly unreasonable and lacks success prospects.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's claim for free legal aid and fee exemption. The plaintiff argued for assistance regarding an appeal against a court decision, but the court found no reasonable prospects of success and deemed the case clearly unreasonable under Article 24(3) of the Act on Free Legal Aid. Consequently, the court ruled that both statutory conditions for granting aid were not met, leading to the rejection of the application.
Legislator headnote
AI generatedArticle 24(1) and Article 24(3) of the Act on Free Legal Aid; Free legal aid is only granted if the case is not clearly unreasonable and the applicant has reasonable prospects of success, both conditions being mandatory regardless of financial circumstances.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Ker verjetni izgledi za uspeh niso izkazani in gre v bistvu za očitno nerazumno zadevo v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP, ne glede na finančne okoliščine, ki so na strani prosilca podane, oba pogoja pa morata biti izpolnjena, je izpodbijana odločitev pravilna in je pravilno uporabljeno materialno pravo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče Republike Slovenije - Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Bpp) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 315/2011-4 z dne 7. 3. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani 31. 3. 2011 vložil pritožbo zoper sklep navedenega sodišča opr. št. I U 315/2011-4 z dne 7. 3. 2011 in istočasno podal prošnjo za dodelitev Bpp ter priložil odločbo Centra za socialno delo Domžale z dne 16. 2. 2011, iz katere je razvidno, da je upravičen do denarne socialne pomoči od 1. 3. 2011 do 31. 8. 2011, zato v postopku ni bilo treba ugotavljati tožnikovega finančnega položaja (2. odstavek 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/2001 in spremembe, v nadaljevanju ZBPP).
V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 1. in 3. odstavek 24. člena ZPBB, ki ga citira. Tožnik v obravnavanem primeru uveljavlja dodelitev Bpp v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 315/2011-4 z dne 7. 3. 2011. S slednjim je bila zavržena njegova tožba v upravnem sporu zoper odločbo organa za Bpp navedenega sodišča opr. št. Bpp 209/2010-2 z dne 3. 1. 2011. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila navedena odločba tožniku osebno vročena 12. 1. 2011. Tožbo zoper to odločbo pa je tožnik, kljub pravilnemu pravnem pouku, vložil šele 18. 2. 2011, torej po poteku 30-dnevnega roka, ki ga zakon predpisuje za vložitev tožbe v upravnem sporu. Glede na navedeno pristojni organ za BPP zaključuje, da tožnik s pritožbo zoper sklep opr. št. I U 315/2011-4 z dne 7. 3. 2011, v zvezi s katero uveljavlja dodelitev Bpp, nima verjetnih izgledov za uspeh in se nadaljnjega postopka s tem pravnim sredstvom ni razumno udeleževati. Slednji pogoj pa mora biti izpolnjen ob finančnem pogoju (24. člen ZBPP). Tožnik pa je oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu (4. odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/08 in 97/10, v nadaljevanju ZST-1).
Tožnik je vložil tožbo zoper navedeno odločbo, v kateri navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo in ravnanjem Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč „da se upravni spor pravilno pravno popravi“. S pravno pomočjo bo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in tako dokazal sodišču, da so njihove navedbe netočne, lažne. V zaključku poudarja, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Navaja, da je prejemnik socialne podpore in prosi sodišče za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:
Tožena stranka je odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji dodelitve Bpp kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev Bpp, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča prvi pogoj ni izpolnjen, saj tudi po mnenju sodišča verjetni izgledi za uspeh niso izkazani in gre v bistvu za očitno nerazumno zadevo v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP, ne glede na finančne okoliščine, ki so na strani prosilca podane, saj morata biti oba pogoja izpolnjena. Ker v obravnavanem primeru prvi pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, je tudi po mnenju sodišča izpodbijana odločitev pravilna in je pravilno uporabljeno materialno pravo. Sodišče pa kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo RS in EKČP.
Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli brezplačno pravno pomoč, odločanje o tem pa je v pristojnosti pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč pri Upravnem sodišču RS.
V zvezi s tožnikovim predlogom za taksno oprostitev pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.