Supreme Court dismisses administrative appeal as inadmissible due to lack of legal qualification and standing.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Ker je tožnik vložil pritožbo sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Zato njegova pritožba ni dovoljena.

Ker druga pritožnica ni stranka v tem upravnem sporu, tudi nima pravice vložiti pritožbe zoper navedeni sklep, zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča II U 485/2010-5 z dne 21. 1. 2011.

2. Tožnik in A.A. sta z eno vlogo vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.

3. Pritožba ni dovoljena.

K pritožbi tožnika:

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

Na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

6. Ker je tožnik vložil pritožbo sam, in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Zato njegova pritožba ni dovoljena.

K pritožbi A.A.:

7. V 16. členu ZUS-1 je določeno, kdo so stranke v upravnem sporu, in sicer: tožnik, toženka oziroma toženec in prizadeta oseba s položajem stranke, če tako določa zakon.

8. A.A. v pritožbi ni navedla, v kakšnem svojstvu vlaga pritožbo v obravnavani zadevi. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da A.A. ni stranka v tem upravnem sporu.

9. Na podlagi določbe prvega odstavka 333. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom

22. člena ZUS-1,

se zoper sklep smejo pritožiti stranke, ki so sodelovale v upravnem sporu na prvi stopnji. Ker A.A. ni stranka v tem upravnem sporu, nima pravice vložiti pritožbe zoper navedeni sklep, zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom

22. člena ZUS-1

).

10. Na podlagi 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče tožnika in A.A. ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazala sposobnost za njeno vložitev.

11. Ker pritožba, ki sta jo vložila tožnik in A.A. ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrglo kot nedovoljeno.

12. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje (343. člen ZPP).