Court dismisses appeal; fee waiver applies only to free legal aid allocation, not fee disputes.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Oprostitev plačila taks v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je namenjena le za spor o odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in ne za spor, ki ga odvetnik sproži zaradi višine priznane nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 34. a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog I U 54/2011-3 z dne 13. 1. 2011, s katerim je tožniku naložilo plačilo sodne takse v znesku 148,00 EUR za tožbo, vloženo zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 250/2010 z dne 9. 12. 2010, s katerim mu je to priznalo nagrado in stroške nudenja brezplačne pravne pomoči v skupnem znesku 486,00 EUR.

2. V obrazložitvi izpodbijane sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bila sodna taksa s plačilnim nalogom pravilno odmerjena v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1. Zato ni sledilo tožnikovemu sklicevanju na stališče sodišča prve stopnje v zadevi I U 720/2009. Tožnik s tožbo namreč izpodbija sklep, ki se nanaša na odločanje o zahtevku odvetnika za plačilo storitev brezplačne pravne pomoči in ne na odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.

3. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper plačilni nalog ugodi, nalog razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ker gre za zadevo brezplačne pravne pomoči, je mogoče analogno uporabiti četrti odstavek 10. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Podlaga za tožbo zoper odmero stroškov je odločba o brezplačni pravni pomoči, za katero se sodna taksa ne plačuje. Zato tudi ni treba plačati sodne takse za vložitev tožbe zoper odmero stroškov, ki izhaja iz naslova nudenja brezplačne pravne pomoči.

K I. točki izreka

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali se taksna oprostitev po četrtem odstavku 10. člena ZST-1, ki med drugim določa, da se taksa ne plača v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, nanaša tudi na postopek, v katerem se izpodbija sklep o priznanju nagrade odvetniku in stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se navedena določba ZST-1 v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila sodnih taks v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, tako glede na njeno besedilo, kot tudi njen namen, razlaga tako, da v okvir te taksne oprostitve ne spada postopek, ki se vodi zaradi višine priznane nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči. Takšno stališče je Vrhovno sodišče tudi že zavzelo v zadevah I Up 146/2011 in I Up 121/2011, obe z dne 31. 3. 2011.

7. Iz določbe prvega odstavka 1. člena ZST-1 namreč izhaja, da se pred sodišči v Republiki Sloveniji plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del. Osnovno pravilo navedenega zakona je torej, da se ustrezne takse plačujejo v vseh postopkih, ki se vodijo pred sodišči. Postopke oziroma pravna dejanja, za katera zakon določa taksno oprostitev, ZST-1 ureja v četrtem odstavku 10. člena. Ta določa, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34. a člena tega zakona ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, taksa ne plača. Neplačilo sodne takse oziroma oprostitev njenega plačila predstavlja izjemo od osnovnega pravila plačevanja taks v vseh sodnih postopkih.

8. Že jezikovna razlaga četrtega odstavka 10. člena ZST-1 kaže na to, da se oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na postopek odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in je ni mogoče širiti tudi na spor o višini priznane nagrade in stroškov odvetnika, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč. Takšna razlaga izhaja tudi iz namena oprostitve plačila sodnih taks v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kot je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

9. Namen oprostitve plačila taks v postopkih v zvezi s postopki odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izhaja že iz same narave tega postopka. Gre za spor o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti oziroma plačati določene stroške sodnega postopka. Sam institut brezplačne pravne pomoči je skladno z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Namen oziroma cilj obravnavanega spora, kjer se izpodbija stroškovni sklep, je drugačen in je v presoji pravilnosti odmere oziroma poplačilu opravljenih odvetniških storitev, ki jih je odvetnik ob zasledovanju svoje finančne koristi opravil v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči. Zato po presoji Vrhovnega sodišča tudi namenska (teleološka) razlaga določbe četrtega odstavka 10. člena ZST-1 potrjuje zaključek, da se oprostitev plačila taks nanaša le na postopek odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi na postopek, ki se vodi zaradi višine priznane nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka

11. Pritožnik v skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.