Supreme Court dismisses review for failing to meet burden of proving significant legal issue.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

V obravnavani zadevi revidentka ni izpolnila tega bremena, saj s postavljenim vprašanjem ni zadostila standardu pomembnega pravnega vprašanja, kot se je izoblikoval v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča. Razlaga pojma mednarodne pomembnosti del (kot enega izmed meril za izvolitev v naziv), ki jo revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, namreč ni pravno, temveč strokovno vprašanje, ki ne spada v pristojnost sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka – revidentka po odvetniku vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Senata A. fakultete Univerze v Ljubljani o neizvolitvi v naziv docent z dne 10. 1. 2007, v zvezi s sklepom Senata Univerze v Ljubljani z dne 20. 7. 2007. Senat A. fakultete Univerze v Ljubljani je z odločbo z dne 10. 1. 2007 odločil, da se revidentka ne izvoli v naziv docentke za področje ... Habilitacijska komisija Univerze v Ljubljani je namreč ugotovila, da revidentka ne izpolnjuje pogoja o mednarodni odmevnosti svojega dela iz 12. člena (6. točka) Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (v nadaljevanju Merila).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

8. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje (iz)postavlja vprašanje razlage Meril, natančneje merila mednarodne pomembnosti in odmevnosti objavljenih del prosilcev za izvolitev v naziv.

9. Tako izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10. V pravni teoriji, upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ter ustavnosodni praksi je namreč ustaljeno stališče, da določanje meril (kot tudi postopka) za izvolitev v naziv spada med vprašanja, glede katerih je Univerza avtonomna (na primer sodbi Vrhovnega sodišča I Up 127/98 z dne 14. 3. 2002 in I Up 63/2003 z dne 27. 9. 2006; prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-34/94).

11. Prav tako je ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, da je pristojnost javnih oblasti v procesu izvolitve univerzitetnih kadrov zgolj v zagotavljanju skladnosti aktov Univerze z veljavno zakonodajo in v zagotavljanju zakonitosti izvajanja postopkov, ki jih izvaja univerza – torej tudi zakonitosti postopkov izvolitev v nazive (sodbi Vrhovnega sodišča I Up 127/1998 z dne 14. 3. 2002 in I Up 63/2003 z dne 27. 9. 2006; prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-34/94), ne pa v ocenjevanju strokovnosti kandidatovega dela.

12. Razlaga pojma mednarodne pomembnosti del (kot enega izmed meril za izvolitev v naziv), ki jo revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, pa sodi prav v ocenjevanje strokovnosti kandidatkinega dela. Tako izpostavljeno vprašanje torej ni pravno, temveč strokovno vprašanje. Za reševanje takih vprašanj pa Vrhovno sodišče ni pristojno.

13. Ker v obravnavani zadevi revidentka ni zadostila standardu pomembnega pravnega vprašanja (točka 6 in 7 te obrazložitve), ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

14. Ker revidenka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

15. Revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).