Legislator Case Law & Legislation
Sklep X Ips 252/2011 ECLI:SI:VSRS:2011:X.IPS.252.2011 AI generated

Supreme Court dismisses review due to lack of severe consequences as tenant, not owner, of returned apartment.

Case Number Sklep X Ips 252/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's review against a final administrative decision regarding the return of a nationalized apartment. The applicant argued that losing ownership rights constituted severe consequences, but the court found no such impact since the apartment was returned to the owner without physical possession. Consequently, the court ruled that the applicant failed to meet the statutory burden of proving severe consequences required for a review to be admissible.

Legislator headnote

AI generated

ZUS-1 83. člen 2. odst. 3.; 89. člen: Review is inadmissible if the applicant fails to demonstrate severe consequences, particularly when the property is returned to the owner without transfer of possession, preserving the tenant's rights under the Housing Act.

Keywords

AI generated
administrative review admissibility severe consequences standard nationalized property return tenant protection rights burden of proof review possession vs ownership Housing Act provisions

Cited Legislation

AI generated
Article 83, paragraph 2, point 3 of the Administrative Dispute Act 1996 (ZUS-1)
Article 89 of the Administrative Dispute Act 1996 (ZUS-1)
Article 125, paragraph 1 of the Housing Act (SZ)
Article 173, paragraph 1 of the Housing Act (SZ-1)
Article 116, paragraph 3 of the Housing Act (SZ)

Cited Case Law

AI generated
Constitutional Court of the RS, Decision Up-858/08
Constitutional Court of the RS, Decision Up-1124/08
Constitutional Court of the RS, Decision Up-1057/08
Constitutional Court of the RS, Decision Up-1186/08
Constitutional Court of the RS, Decision Up-1808/08
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije nosi revident.

Če je stanovanje vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu v last, ne pa tudi v posest, in se zato z izpodbijano odločitvijo ni poseglo v obstoječe posestno stanje, revident ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve z zatrjevanjem izgube edinega prebivališča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 18. 3. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 21. 9. 2010. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta na podlagi drugega odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel revidentov predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega z odločbo iste upravne enote z dne 30. 10. 2007. Prvostopenjski upravni organ je štel, da revident ni upravičen predlagatelj obnove denacionalizacijskega postopka. Najemniki stanovanj, ki so predmet denacionalizacije, imajo namreč položaj stranke le v delu, ki se nanaša na odločanje o pravici do povrnitve vlaganj, ne pa tudi glede utemeljenosti vračanja premoženja v postopku denacionalizacije.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. Revident zatrjuje, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, ker je s tem izgubil lastninsko pravico na svojem edinem stanovanju, v katerem živi. Navaja tudi, da nima lastnih sredstev za zagotovitev drugega stanovanja.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s svojimi navedbami ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je bilo z denacionalizacijsko odločbo stanovanje v izmeri 40,03 m², ki se nahaja na podstrešju obravnavane stavbe in ga zaseda revident, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu v last, ne pa tudi v posest. Z izpodbijano odločitvijo se torej ni poseglo v obstoječe posestno stanje. Revidentov položaj najemnika v denacionaliziranem stanovanju varuje določba prvega odstavka 125. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) oziroma sedaj prvega odstavka 173. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1, ki določa, da določbe najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ostanejo v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije ali tistemu, ki mu je bilo vrnjeno zaplenjeno stanovanje oziroma njunim pravnim naslednikom, vključno s kupci in prodajalci. Glede na navedeno revident s trditvami, da je to njegovo edino stanovanje, v katerem živi, in da nima sredstev za zagotovitev drugega, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Teh tudi ni izkazal z zatrjevanjem izgube lastninske pravice na vrnjenem stanovanju, saj iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bil v pravnomočno končanem pravdnem postopku III P 2315/2002 zavrnjen revidentov zahtevek za ugotovitev, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 116. člena SZ solastnik vrnjenega stanovanja. Glede revidentovih trditev o pridobitvi lastninske pravice na podlagi določb prvega odstavka 116. člena SZ pa iz izpodbijane sodbe izhaja, da ni podana identiteta med vrnjenim stanovanjem in stanovanjem, na katerem naj bi revident po svojih trditvah na podlagi navedene določbe SZ pridobil lastninsko pravico.

8. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjenosti zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.