Appeal allowed; first-instance judgment voided for procedural violation due to lack of reasoning on remand.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and set aside the first-instance judgment, ordering the case to be remitted for retrial. The appellant argued that the lower court violated procedural rules by dismissing administrative acts without explaining why fact-finding was prolonged or problematic. The court agreed, finding a fundamental breach because the judgment failed to justify the rare decision to return the case to the administrative authority, violating the principle of full jurisdiction in social disputes.
Legislator headnote
AI generatedZPP 339. člen 2. odstavek 14. točka; ZDSS-1 81. člen 2. odstavek: A judgment remitting a case to administrative re-evaluation must explicitly justify why fact-finding is prolonged or problematic; otherwise, it constitutes a fundamental procedural violation requiring retrial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o tem, zakaj bi bilo ugotavljanja dejanskega stanja dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, torej zakaj je sodišče odločilo, tako da je odpravilo odločbi tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke z dne 22. 4. 2009 in 2. 12. 2008 ter zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje, pri tem sklenilo, da je ta dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 411,00 EUR.
Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Meni, da je odločitev sodišča, da se zadeva vrne toženki v ponovno upravno odločanje napačna in brez utemeljitve. Po prepričanju toženke bi moralo sodišče razčistiti odprta vprašanja in pri takšnem ugotavljanju dejanskega stanja ne bi v ničemer prevzelo pristojnosti toženke, saj je toženka v okviru svojih pristojnosti že odločila v konkretnem primeru z odločbama, ki sta predmet sodne presoje v konkretnem socialnem sporu. Pri tem meni, da je potrebno v socialnem sporu uporabiti načelo polne jurisdikcije, ki je urejeno v 2. odstavku 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) kar pomeni, da sodišče s sodbo izpodbijani upravni akt delno ali v celoti odpravi in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Izpodbijana sodba ne vsebuje pravnorelevantnih dejanskih razlogov, zaradi katerih bi bilo potrebno odpraviti upravni akt in ponovno odločiti v upravnem postopku. Sodišče ni obrazložilo razlogov, zakaj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami in je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se v tem delu sodba ne da preizkusiti.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zadevi podana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o tem, zakaj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, torej zakaj je sodišče uporabilo določbo 1. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1, ter odpravilo izpodbijani odločbi in zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje. Pravilo v socialnih sporih je, da se meritorno odloči o sporni zadevi, le izjemoma se lahko upravni akt odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
V sporni zadevi je toženka ugotavljala dejansko stanje, odločitev pa oprla na neustavno odločbo 3. odstavka 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Če je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, bi sodišče prve stopnje moralo skladno z načelom polne jurisdikcije samo razčistiti bistvena dejstva za odločitev v zadevi.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodilo ter na podlagi 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo sodišče odločilo skladno z načelom polne jurisdikcije. Le izjemoma, če bo tekom postopka ugotovljeno, da obstajajo z zakonom določeni razlogi, bo zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje, kar pa bo moralo tudi ustrezno obrazložiti.