Appeal dismissed; claim for compensation is separate from the 60-day deadline for asserting usage rights under the Land Law.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Določba 1. odst. 11. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, je povsem jasna in se nanaša le na uveljavitev prednostne pravice na zemljišču, potrebnem za gradnjo hiše, ne pa na plačilo odškodnine kot nadomestila za izgubo lastninske pravice na zemljišču.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki naložilo, da predlagateljici plača znesek 110.000,00 EUR v 30 dneh po vročitvi sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila. Nasprotni udeleženki je še naložilo, da predlagateljici povrne 2.592,84 EUR stroškov.

Zoper sklep se je nasprotna udeleženka pravočasno pritožila. Obstoja katerega od v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov formalno ne uveljavlja. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo zahtevek predlagateljice v celoti zavrnjen, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je napačna navedba v izpodbijanem sklepu, da se ni opredelila do predloga za določitev odškodnine. V odgovoru na predlog je eksplicitno navedla, da nasprotuje predlogu v celoti, tako po temelju kot po višini. S tem je nasprotovala tudi predlogu za določitev odškodnine. Ker je prejšnji lastnik zemljišča umrl pred objavo Odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, zapuščinski postopek pa še ni bil zaključen, je Občina K., Sekretariat za občo upravo, postopek prekinil do pravnomočnosti sklepa o dedovanju po pokojnem J. J.. Navedeni sekretariat je še odločil, da so neznani dediči po pokojnem J. J. dolžni izročiti Občini K. zemljišče s parc. št. 90/1, k.o. K., in po pravnomočnem sklepu o dedovanju lahko uveljavljajo prednostno pravico uporabe na zemljišču v skladu z 12., 16. in 17. členom Zakona o stavbnih zemljiščih. Sklep po dedovanju po pokojnem J. J. je postal pravnomočen 13.11.2003. V skladu z 11. členom Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, lahko upravičenec uveljavlja prednostno pravico uporabe z zahtevo pri občinskem upravnem organu, pristojnem za premoženjske zadeve. Zahtevo mora vložiti v 60 dneh od dneva, ko je prejel pisno obvestilo organa, da na zemljišču, na katerem je prenehala lastninska pravica, lahko uveljavlja prednostno pravico uporabe. Predlagateljica bi zato morala zahtevo za uveljavljanje prednostne pravice uporabe vložiti v 60 dneh po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Ker je bila zahteva vložena šele 13.3.2003, nasprotna udeleženka zavrača izročitev zemljišča parc. št. 87/1, k.o. D. in plačilo kakršnekoli odškodnine, saj je bila zahteva za plačilo odškodnine in za izročitev zemljišča vložena prepozno.

Pritožba ni utemeljena.

Nasprotna udeleženka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 1. odst. 11. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur. l. SRS, št. 19/76 do 18/84), po kateri mora prejšnji lastnik prednostno pravico uporabe na parceli, ki jo potrebuje za zgraditev stanovanjske hiše, uveljaviti v roku 60 dni. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlagateljica takšne prednostne pravice v obravnavanem postopku ne uveljavlja. Uveljavlja pa odškodnino za odvzeto zemljišče, za kar pa zakon roka ne določa. Določba 1. odst. 11. člena citiranega zakona je povsem jasna in se nanaša le na uveljavitev prednostne pravice na zemljišču, potrebnem za gradnjo hiše, ne pa na plačilo odškodnine kot nadomestila za izgubo lastninske pravice na zemljišču. Navedeno jasno izhaja tudi iz določbe 15. člena istega zakona, po kateri prejšnjemu lastniku zemljišča in lastniku stavbe iz 1. odst. 6. člena zakona, ki se mu odvzame del zemljišča, za katerega se ugotovi, da stavbi ni potreben za njeno uporabo, pripada odškodnina po predpisih o razlastitvi. Sodišče prve stopnje je zato ob pravilni uporabi določbe 12. člena Zakona o stavbnih zemljiščih in 1. odst. 9. člena Zakona o razlastitvi nasprotni udeleženki naložilo plačilo odškodnine za odvzeto zemljišče. Glede višine odškodnine se je sodišče prve stopnje oprlo na mnenje izvedenca, saj nobena od strank na izvedeniško mnenje ni imela pripomb (glej list. št. 52 spisa), višini odškodnine pa nasprotni udeleženec ne oporeka niti v pritožbi.

Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se nasprotna udeleženka do predloga za določitev odškodnine ni opredelila. Navedena ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v celoti drži. Nasprotna udeleženka je ugovarjala le zamudi roka za uveljavitev prednostne pravice na zemljišču, ne pa svoji obveznosti, da za odvzeto zemljišče predlagateljici plača odškodnino. Navedba v odgovoru na predlog, da predlogu ugovarja v celoti, tako po temelju kot po višini, ne pomeni pravno upoštevnega ugovora zoper uveljavljani predlog.

Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani. Ker ni našlo niti razlogov, na katerih obstoj mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.