Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 2253/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.2253.2009 AI generated

Appeal dismissed; court fees waiver request rejected as retroactive effect is legally impossible under ZST.

Case Number VSL sklep II Cp 2253/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a lower court's rejection of a request to waive court fees. The appellant argued the waiver was timely, but the court held that under the Court Fees Act, the waiver takes effect only from the date of submission and cannot apply retroactively to fees incurred prior to that date. Consequently, the court confirmed the first-instance decision that the request was untimely and the fee obligation remained valid.

Legislator headnote

AI generated

1st paragraph of Art. 14 ZST; 2nd paragraph of Art. 4 ZST: A waiver of court fees takes effect from the date of submission and cannot apply retroactively to fees incurred prior to that date.

Keywords

AI generated
court fees waiver retroactive effect Court Fees Act timely submission fee obligation timing

Cited Legislation

AI generated
1st paragraph of Art. 14 ZST
2nd paragraph of Art. 4 ZST
Art. 39 ZST-1
2nd paragraph of Art. 350 ZPP
2nd point of Art. 365 ZPP

Cited Case Law

AI generated
II Cp 3491/2008
Ta odločitev je postala pravnomočna s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3491/2008 z dne 15.12.2008.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Prvi odstavek 14. člena ZST določa, da sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Taksna obveznost za vloženo tožbo je nastala z njeno vložitvijo (2. odstavek 4. člena ZST) in zato predlog za oprostitev glede na citirano določilo v nobenem primeru ne more veljati za nazaj. Ker predlogu za oprostitev plačila sodne takse torej ni mogoče ugoditi za nazaj, je sodišče ravnalo prav, ko je predlog zavrglo kot prepozen.

[OBRAZLOŽITEV]

(1.) Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo.

(2.) Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil tožnik. Smiselno navaja, da je odločitev sodišča nepravilna. Navaja, da je že prosil, da sodne takse ne plača, odgovora o oprostitvi plačila dne 13.2.2008 pa ni dobil. Sodišče mu je zaradi napake poslalo nov nalog za plačilo sodne takse 14.3.2009, ki je bila plačana 28.3.2009.

(3.) Pritožba ni utemeljena.

(4.) Po 39. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pri odločanju uporabilo Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST, Ur. list SRS, št. 30/1978 in kasnejši).

(5.) V konkretni pravdni zadevi je bil postopek po tožbi s sklepom z dne 5.3.2008 (list. št. 27) ustavljen. Ta odločitev je postala pravnomočna s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3491/2008 z dne 15.12.2008. Kljub ustavitvi postopka pa je tožeča stranka na podlagi 32.a člena ZST dolžna za tožbo plačati ¼ takse. V zvezi s tem je sodišče tožeči stranki 12.3.2009 poslalo nalog, 23.3.2009 pa prejelo prošnjo za oprostitev plačila te takse. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, prvi odstavek 14. člena ZST določa, da sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Taksna obveznost za vloženo tožbo je nastala z njeno vložitvijo (2. odstavek 4. člena ZST) in zato predlog za oprostitev, glede na citirano določilo, v nobenem primeru ne more veljati za nazaj. Ker predlogu za oprostitev plačila sodne takse torej ni mogoče ugoditi za nazaj, je sodišče ravnalo prav, ko je predlog zavrglo kot prepozen. Tožnik pa tudi povsem neutemeljeno zatrjuje, da je predlog za oprostitev vložil pravočasno, saj podatki spisa tega ne potrjujejo. Tudi samo dejstvo, da je tožnik morebiti dolžno takso že poravnal, na odločitev v zvezi s pritožbo, nima vpliva.

(6) Glede na vse navedeno in, upoštevajoč, da sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).