Legislator Case Law & Legislation
Sodba II Ips 579/2009 ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.579.2009 AI generated

Slovenian Supreme Court dismisses appeal for challenging evidence assessment and procedural errors in civil tort case.

Case Number Sodba II Ips 579/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against the second-instance judgment in a civil tort dispute. The plaintiff argued that the lower courts failed to clarify factual reasons and improperly weighed witness testimonies regarding slippery road conditions caused by glass marbles. The court held that these arguments merely challenged the evidence assessment without proving a fundamental procedural violation, thus failing to meet the strict threshold for appellate review.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 370. člen: Revizija ni mogoča zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; ZPP, 378. člen: Revizija se zavrne, če niso podani razlogi za njeno vložitev ali če ni utemeljena. Revizijsko sodišče ne preverja dokazne ocene sodišč nižjih instanc, razen če obstaja absolutna bistvena kršitev postopka.

Keywords

AI generated
civil tort liability evidence assessment appellate review threshold procedural violation witness testimony road safety negligence costs of appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Z revizijskimi navedbami, s katerimi tožnik povzema, ocenjuje in med seboj primerja izpovedbe prič in vsebino izvedenskih mnenj ni mogoče utemeljiti absolutne bistvene kršitve določb postopka. Vsebinsko namreč te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 6.468,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da so v izpodbijani sodbi razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju, ter da obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izvedbi dokazov ter med samimi temi listinami. V nadaljevanju obširno (s povzemanjem, ocenjevanjem in primerjanjem izpovedb prič in izvedenskih mnenj) utemeljuje svoje nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje ter skuša prikazati sklep, da je dokazal, da so se (zaradi malomarnega dela delavcev toženke) na cestišču nahajale steklene kroglice, ki so povzročile spolzkost cestišča. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženki naloži, da mu mora plačati 4.200,00 EUR z obrestmi.

4. Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Z revizijskimi navedbami, s katerimi tožnik povzema, ocenjuje in med seboj primerja izpovedbe prič in vsebino izvedenskih mnenj ter skuša predstaviti sklep o resničnosti njegove trditve, da so se (zaradi malomarnega dela delavcev toženke) na cestišču nahajale steklene kroglice refleksit, ki so povzročile spolzkost cestišča, ni mogoče utemeljiti absolutne bistvene kršitve določb postopka. Vsebinsko namreč te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje. Na podlagi takih navedb pa tožnik z revizijo ne more uspeti, ker po tretjem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Ker po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč tožnik ni uspel dokazati toženkinega nedopustnega ravnanja (oz. opustitve), je odločitev sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna (154. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

8. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).