Co-owner not liable for lost rent when other co-owner refuses to lease shared property without consent.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the tenant's appeal against a lower court ruling that rejected his claim for lost rent. The tenant, a co-owner of an apartment, sued the other co-owner for damages after the latter refused to agree to a lease, preventing the tenant from earning rent on his share. The court held that the tenant's individual interest in generating profit from leasing the property without unanimous consent is not legally protected. Consequently, the refusing co-owner did not commit an impermissible interference and was not liable for the resulting financial loss.
Legislator headnote
AI generatedPeti odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika; Peti odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika določa, da je za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja s stvarjo v solastnini, potrebno soglasje vseh solastnikov, kar pomeni, da individualni interes ustvarjanja dobička brez soglasja ni pravno varovan in ne ustvarja odškodninske odgovornosti za izgubljeno najemnino.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Toženka (solastnica stanovanja), ki se ni strinjala s predlogom tožnika (drugega solastnika), da se stanovanje odda v najem, ni odškodninsko odgovorna za izgubljeno najemnino za tožnikov delež na stanovanju. Ena od predpostavk odškodninske odgovornosti je nedopusten poseg v položaj drugega, tako da povzročitelj škode prekrši pravo, ki varuje oškodovančev zavarovan interes. Peti odstavek 67. člena SPZ določa, da je za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja s stvarjo v solastnini (kar vsebuje tudi dajanje stvari v najem), potrebno soglasje vseh solastnikov. To pomeni, da tožnikov v individualni interes ustvariti dobiček od oddaje stanovanja v solastnini ni pravno varovan.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik (solastnik ene osmine stanovanja) je zoper toženko (solastnico sedem osmin stanovanja) vložil tožbo zaradi plačila odškodnine. Toženka ni soglašala s tožnikovim predlogom za oddajo stanovanja v najem, zaradi česar tožnik ni ustvaril dobička v višini 11.767,65 EUR.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.
3. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Proti sodbi pritožbenega sodišča je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da ima toženka kot solastnica stanovanja po zakonu sicer pravico nasprotovati oddaji stanovanja v najem, vendar mora tožniku kot drugemu solastniku povrniti povzročeno škodo (izgubljeno najemnino za njegov delež na stanovanju).
5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni utemeljena.
6. Ena od predpostavk odškodninske odgovornosti je nedopusten poseg v položaj drugega, tako da povzročitelj škode prekrši pravo, ki varuje oškodovančev zavarovan interes.(1) Peti odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) določa, da je za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja s stvarjo v solastnini (kar vsebuje tudi dajanje stvari v najem), potrebno soglasje vseh solastnikov. To pomeni, da tožnikov individualni interes ustvariti dobiček od oddaje stanovanja v solastnini ni pravno varovan. Ker toženka ni nedopustno posegla v tožnikov položaj, ni odškodninsko odgovorna za morebitno negativno posledico, ki je zaradi njenega dejanja nastala v njegovi premoženjski sferi.
7. Sodišči prve in druge stopnje sta torej pravilno uporabili materialno pravo. Zato je revizijsko sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.
---.---
Op. št. (1): Tako tudi Jadek Pensa v Plavšak in drugi, Obligacijski zakonik (splošni del) s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 670.