Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 236/2011 ECLI:SI:VSRS:2011:II.DOR.236.2011 AI generated

Supreme Court allows review regarding court jurisdiction over counterclaim in unjust enrichment case.

Case Number Sklep II DoR 236/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia permitted a review of the lower court's decision on jurisdiction for a counterclaim. The defendant argued the case involved unjust enrichment rather than a consumer contract, challenging the court's selection of jurisdiction based on the plaintiff's residence. The court agreed that the procedural conditions for allowing the review were met under the relevant procedural law.

Legislator headnote

AI generated

367.c člen Zakona o pravdnem postopku; Revizijo je mogoče dopustiti glede vprašanja pristojnosti sodišča za odločanje o nasprotni tožbi.

Keywords

AI generated
review admissibility counterclaim jurisdiction unjust enrichment consumer contract Supreme Court review

Cited Legislation

AI generated
367.c člen Zakona o pravdnem postopku
Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (367.c člen Zakona o pravdnem postopku).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja pristojnosti sodišča Republike Slovenije za odločanje o nasprotni tožbi.

[JEDRO]

V obsegu, v katerem so zakonski pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku (po nasprotni tožbi) za plačilo 18.678,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2008 dalje, zavrnilo pa zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas od 31. 8. 2006 do vključno 9. 9. 2008.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zavzelo je stališče, da obravnavana tožba ni nasprotna tožba, ker sta zahtevka iz tožbe (ki jo je vložila sedanja toženka proti tožniku) in iz obravnavane tožbe vsebinsko soodvisna tako, da se medsebojno izključujeta. Ker obravnavani spor izvira iz pogodbe o finančnem leasingu, ki jo je v smislu 1. točke 15. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredbe) treba šteti za potrošniško pogodbo, je lahko tožnik v skladu s 16.

členom Uredbe izbral pristojnost po svojem prebivališču. Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženke na dogovor o krajevni pristojnosti, zapisan v izvensodni poravnavi, ker ne gre za spor, ki bi izviral iz izvensodne poravnave kot take, ampak je temelj zahtevka neupravičena obogatitev zaradi naknadno odpadle pravne podlage. V zvezi s podlago zahtevka je navedlo, da izvensodna poravnava ni predstavljala novacije obstoječega pravnega razmerja (stranki nista imeli namena določiti nove obveznosti, ki bi stopila na mesto prejšnje), ampak je šlo zgolj za prilagajanje vsebine obstoječe obveznosti, ki je izvirala iz pravnomočne sodbe.

S poravnavo sta stranki opredelili le način izpolnitve obstoječe obveznosti in na novo določili rok za njeno izpolnitev. Tožbeni zahtevek temelji na 191. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ): gre za plačilo, ki ga je stranka izvršila, da bi se izognila sili, tj. grozeči izvršbi.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije trdi, da je stališče izpodbijane sodbe o pristojnosti sodišča Republike Slovenije napačno. Ker ne gre za spor iz potrošniške pogodbe, marveč za spor iz naslova neupravičene obogatitve, ni podlage v Uredbi, da bi se pristojnost ravnala po kraju tožnikovega prebivališča. Odločitev o obstoju temelja zahtevka je neobrazložena in napačna. Plačilo je bilo izvršeno na podlagi pogodbe, ki ni bila razveljavljena. Pojma sile iz 191. člena OZ ni mogoče razlagati tako široko, kot ga razlaga izpodbijana sodba.

4. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (367.c člen Zakona o pravdnem postopku).