Supreme Court allows revision regarding damages amount due to deviation from comparable judicial practice.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia permitted a revision request specifically concerning the amount of damages awarded to individual plaintiffs. While the applicant argued for lower sums based on a different assessment of mental suffering and cited a procedural issue regarding the statute of limitations, the court found no merit in the latter claim. The decision was based on the finding that the first-instance and second-instance courts deviated from the established judicial practice of the Supreme Court and the Maribor High Court regarding the valuation of such damages.
Legislator headnote
AI generated367. a in 367. c člen Zakona o pravdnem postopku: Revizija se dopusti, če se izkazuje, da sodna odločitev odstopa od primerljive sodne prakse.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede višine odškodnine, odmerjene posameznemu tožniku.
[JEDRO]
Zaradi odstopa od primerljive sodne prakse je dopuščena revizija glede višine odškodnine.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja prisodilo prvemu tožniku znesek 4.500 EUR in drugemu tožniku znesek 2.000 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2008 dalje do plačila.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo v celoti, pritožbi drugega tožnika pa delno ugodilo in sodbo sodišče prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku drugega tožnika ugodilo za 3.000 EUR ter posledično spremenilo odločitev o stroških postopka. Sicer je njegovo pritožbo zavrnilo.
3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije glede procesnega vprašanja pravilne uporabe 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s pravočasnim podajanjem navedb, ki se nanašajo na ugovor zastaranja terjatve. Ne strinja se z zaključkom sodišča druge stopnje, da je dejstva glede ugovora zastaranja terjatve navedla prepozno. Ugovor je namreč naslonila na pravočasne navedbe, ki jih je tožnik podal v tožbi. Meni, da je zaključek sodišča v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča (odločbo II Ips 121/2006) in prakso višjih sodišč. Predlaga tudi dopustitev revizije glede višine odmerjenih odškodnin, saj le-ti odstopata od sodne prakse Vrhovnega sodišča in Višjega sodišča v Mariboru.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se predlagateljica glede višine odškodnine utemeljeno sklicuje na možen odstop od primerljive sodne prakse. Ker trdi, da je primerna odškodnina za prvega tožnika v znesku 2.400 EUR in za drugega tožnika 900 EUR, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pa v razmerju do posameznega tožnika opredeljuje na 2.100 EUR, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 367. c člena ZPP revizijo dopustilo v tem obsegu. V ostalem pogoji iz 367. a člena ZPP niso podani, saj predlagateljica ni izkazala zatrjevane procesne kršitve.