Administrative court dismisses partial restitution order for nationalized land due to lack of hotel complex necessity.

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da na spornih parcelah ni zgrajenih nobenih trajnih objektov, in da gre za območje stavbnih zemljišč, iz zemljiško knjižnih izpiskov pa izhaja, da nepremičnine, na katere mejijo predmetne nepremičnine, niso v lasti družbe A., temveč v lasti drugih fizičnih oseb, iz česar je moč zaključiti, da se parcele, ki so predmet te delne odločbe, ne nahajajo v hotelskem kompleksu in navedena zemljišča niso neobhodno potrebna za funkcioniranje hotelskega kompleksa.

Glede na to, da se je z izpodbijano odločbo odločilo o vračilu nacionaliziranih nepremičnin, ki so last enega denacionalizacijskega zavezanca v naravi, je bila odločitev upravnega organa prve stopnje o odločanju z delno odločbo dopustna in zakonita.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravna enota Piran je v obnovljenem postopku z delno odločbo navedeno v uvodu sodbe, pod točko 1 odločila, da je zavezanec gospodarska družba A. d.d. dolžna v 15-tih dneh po pravnomočnosti odločbe v korist denacionalizacijskega upravičenca B.B. skrbniku za poseben primer izročiti v last in posest parc. št. 1828/5 k.o. C. v izmeri 1576 m2 (kot del nekdanje parc. št. 2943/3 k.o. D.), parc. št. 1828/73 k.o. C. v izmeri 40 m2 (kot del nekdanje parc. št. 2941 k.o. D.) in parc. 1828/74 k.o. C. v izmeri 192 m2 (kot del nekdanje parc. št. 2942/ k.o.

D.). Pod točko 2, je odločila, da Okrajno sodišče v Piranu po pravnomočnosti odločbe po uradni dolžnosti izvede spremembo zemljiško knjižnega stanja na podlagi te odločbe. Pod točko 3 pa, da se za skrbnika za poseben primer imenuje E.E., katerega naloga je, da kot dober gospodar do zaključka zapuščinskega postopka po denacionalizacijskem upravičencu upravlja s premoženjem, ki je predmet izpodbijane odločbe. Pod točko 4 pa odločila, da se z izpodbijano odločbo odpravi in nadomesti delna odločba št. 351-839/2001 z dne 29. 8. 2003 v prvi točki izreka v delu, ki se nanaša na vračilo parc.

št. 1828/5, 1828/73 in 1828/74 vse k.o. C. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je upravni organ prve stopnje dne 29. 8. 2003 izdal delno odločbo št. 351-839/2001, s katero je denacionalizacijskemu upravičencu vrnil v last in posest zemljišča s parc. št. 1828/5, 1828/73, 1828/74, 1828/75 in 1828/76 vse k.o. C. Dne 24. 1. 2005 pa je prizadeta stranka A. d.d. podala predlog za obnovo postopka končanega z navedeno delno odločbo z dne 29. 12. 2003. Upravni organ prve stopnje je v ponovnem postopku s sklepom št. 351-839/2001-179 z dne 11. 5. 2007 postopek obnovil v obsegu, ki se nanaša na vračilo parc.

št. 1828/5, 1828/73 in 1828/74 vse k.o. C. Ob upoštevanju določila 270. člena ZUP je upravni organ nato na podlagi podatkov, ki so bili izbrani v prejšnjem in obnovljenem postopku, delno odločbo z dne 29. 8. 2003 razveljavil v 1. točki izreka in sicer v prvih treh alineah, ki se nanašajo na vračilo parc. št. 1828/5, 1828/73 in 1828/74 vse k.o. C. ter jo v navedenem delu nadomestil z novo delno odločbo. V nadaljevanju navaja, da je zahtevek za denacionalizacijo pravočasno vložila upravičena stranka in da je izpolnjen pogoj za denacionalizacijo iz 1. odstavka 9.

člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 13/93, 31/93, 24/95, 74/95, 1/97-odl.US, 20/97-odl.US, 23/97-odl.US, 41/97-odl.US, 49/97, 87/97, 13/98, 65/98, 67/98-odl.US, 76/98-odl.US, 83/98-odl.US, 60/99-odl.US, 66/00, 11/01-odl.US, 54/02-odl.US, 18/05-odl.US – v nadaljnjem besedilu ZDen). Nadalje zaključuje, da je bilo sporno zemljišče pridobljeno s strani pravnega prednika družbe A. d.d. ter da je sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke v svojem izvedeniškem mnenju z dne 14. 5. 2001 ugotovil, da je upravičenec B.B. za sporne nepremičnine prejel 19,67 % vrednosti nepremičnin in da je zavezanec za vračilo spornih parcel družba A. d.d.

V zvezi z ugovorom družbe A. d.d., da so podane ovire za vračilo parcel v naravi pa navedel, da le ta ni preciziral kaj naj bi obsegal hotelski kompleks F. temveč zgolj pavšalno govoril o hotelskem kompleksu. Za svoje navedbe pa tudi ne predložil nobenih dokazov o obstoju hotelskega kompleksa. Ob ogledu je bilo nesporno ugotovljeno, da na spornih parcelah ni zgrajenih nobenih trajnih objektov, in da gre za območje stavbnih zemljišč, iz zemljiško knjižnih izpiskov pa izhaja, da nepremičnine, na katere mejijo predmetne nepremičnine, niso v lasti družbe A., temveč v lasti drugih fizičnih oseb, iz česar je moč zaključiti, da se parcele, ki so predmet te delne odločbe, ne nahajajo v hotelskem kompleksu in navedena zemljišča niso neobhodno potrebna za funkcioniranje navedenega hotelskega kompleksa.

Upravni organ druge stopnje je s svojo odločbo št. 4904-60/2007/61 z dne 5. 8. 2010 izpodbijano delno odločbo upravnega organa prve stopnje odpravil v 1.točki izreka in odločil, da je zavezanec gospodarska družba G. d.d., oziroma njen pravni naslednik dolžan v roku 15 dni po pravnomočnosti te odločbe v korist denacionalizacijskega upravičenca izročiti v last in posest nepremičnine parc. št. 1828/5 v izmeri 1576 m2, parc. št. 1828/73 v izmeri 40 m2 in parc.št. 1828/74 v izmeri 291 m2, vse vpisane v Z.K. vložek št. 4390 k.o. C. kot last gospodarske družbe A. d.d., pod točko 2 pa odločil, da v ostalem delu izpodbijana delna odločba upravnega organa prve stopnje ostane v veljavi. V obrazložitvi je zavrnil pritožbene ugovore tožeče stranke in družbe A. d.d., ki sta se pritožile zoper odločbo upravnega organa prve stopnje in navedel, da je ob pregledu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti ugotovil, da sam izrek ne ustreza pogojem navedenim v določbah 6. odstavka 213. člena ZUP, da mora biti izrek odločbe kratek in določen, zato je s ciljem natančno določiti zavezanca za vračilo v predmetnem postopku in v izogib problemov z izvršitvijo odločbe odpravil 1. točko izreka izpodbijane odločbe in odločil tako kot izhaja iz 1. točke odločbe upravnega organa druge stopnje in v izreku kot zavezanca navedel pravnega naslednika družbe A. d.d., ker navedena družba ne obstaja več, iz izreka pa izključil navedbe starega parcelnega stanja, saj glede na to, da gre za vrnitev parcel v naravi te navedbe v izreku niso več potrebne, nedvomno pa so to bile parcele, ki se vračajo podržavljene prejšnjemu lastniku B.B.

Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje in odločbo upravnega organa druge stopnje iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter v posledici tega napačne uporabe materialnega prava. V tožbi povzema potek postopka in navaja, da sta bili površini parc. št. 2943/3 in 2942/1, ki sta bili odvzeti tožeči stranki bistveno večji kot pa površine parcel, ki se upravičencem vračajo. Z izpodbijanimi odločbami se tožeči stranki vrača samo del površine nacionaliziranih zemljišč. Tožena stranka pa z izdajanjem delnih odločb otežuje ugotavljanje pravega dejanskega stanja, zato sodišču predlaga, da izpodbijani odločbi upravnega organa prve stopnje in druge stopnje odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijanih odločb in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka G. d.d. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene in sodišču predlaga da tožbo zavrže oziroma kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

K točki 1 izreka:

Po presoji sodišča sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, imata oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhajata iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi obeh upravnih aktov podala pravilne razloge, zato sodišče v celoti sledi obrazložitvi odločbe upravnega organa prve stopnje in tožene stranke in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2.odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

Kot je bilo tožeči stranki že pojasnjeno iz zemljiško knjižnih podatkov vl. št. 3884 k.o. D. in naznanilnih listov št. 102/61 in 35/62 izhaja, da se je parc. št. 2943 k.o. D., ki je bila denacionalizacijskemu upravičencu nacionalizirana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ( Uradni list FLRJ, št. 52/85) v izmeri 2798 m delila na parc. št. 2943/1 v površini 1070 m2, parc. št. 2943/3 v izmeri 1808 m2 in parc. št. 2943/2 v površini 90 m2. Na podlagi podatkov komparacije Območne geodetske uprave Koper z dne 22. 5. 1995 je bila parc. št. 1934/3 ob nastavitvi nove zemljiške knjige preštevilčena v parc. št. 1828/5. Iz geodetske odločbe z dne 20. 11. 2006 izhaja, da je Območna geodetska uprava Koper izvedla parcelacijo parcele 1828/5 izmere 1808 m2 k.o. C. na parcele št. 1828/5 v izmeri 1576 m2, 1828/73 v izmeri 40 m2 in 1828/74 v izmeri 192 m2, te parcele pa so predmet vračila v izpodbijani delni odločbi upravnega organa prve stopnje. Dejansko stanje je bilo glede na navedeno po mnenju sodišča pravilno in popolno ugotovljeno. Upravni organ prve stopnje je o zahtevku odločil z delno odločbo na podlagi 1. odstavka 229. člena ZUP, ki dopušča odločanje z delno odločbo v primeru, da so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev. V tem primeru upravni organ lahko izda odločbo samo o delu zahtevka. Glede na to, da se je z izpodbijano odločbo odločilo o vračilu nacionaliziranih nepremičnin, ki so last enega denacionalizacijskega zavezanca v naravi, je bila odločitev upravnega organa prve stopnje o odločanju z delno odločbo dopustna in zakonita.

Ker sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, sodišče pa v postopku pred njuno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2:

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.